Opis
Ne, ne gre za manijo, a vendar se kar pogostoma dogaja, da se mu, ko zjutraj postilja nizki kavč, prikaže to ali ono ležišče, ob katerem se je zarana premikal v preteklosti. A bolj kot postelja, pograd ali nastlana slama se mu zdaj obnovi okolje, zdaj ozračje, ki ga je obdajalo, zdaj osebe, ki so ga obkrožale. In ob takih spominskih prebliskih, naj si bodo še tako različni, čuti posebno zadoščenje, da uravnava najpoprej spodnjo !juho injo spodvihuje, zato daje lepo napeta, potem še prav tako zgomjo, ki je prav tako gladka in bo zato tudi plahta neoporečno zravnana. Na koncu pa tudi napeto pogrinjalo, ki s svojimi svetlozelenimi risbami zmeraj prikliče modro in belo kockasto tkanino, ki je pokrivala ležišča na pogradih v barakah, namenjenih ranjenim in uničenim organizrnom. V lagerskem svetu. Čeprav so namreč tisti vodoravni udje večinoma že koščeni, taboriščni red zahteva, da je pregrinjalo brezhibno urejeno. Kakor to njegovo zdaj. No, a saj ne gre zmeraj samo za utrinke s kockastim blagom. Asociacija s koprsko spalnico je vpeta v drugačen občutek ujetosti. Drugačno ozračje ob slamnjači na peščenih saharskih tleh. To pa, kar je vsem podobam skupno, je njihov izziv…
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.