Starogrška literatura

Knjiga je opremljena z izčrpno bibliografijo in je dragoceno čtivo za študente klasične filologije, s svojim živim in nevsakdanjim pristopom pa je primerna za širok krog izobražencev, tudi takšnih, ki ne znajo starogrškega jezika.

Opis

Kljub nekoliko pustemu naslovu, Ancient Greek literature – Starogrška literatura, monografija Tima Whitmarsha ni »šolski« pregled starogrške književnosti po obdobjih in zvrsteh (čeprav se nekaj poglavij osredotoča na zgodovinska obdobja in čeprav v nekaterih prevladujejo posamezne literarne oblike), ampak poglobljena, kulturološko zasnovana študija, kar je – vsaj v slovenskem prostoru – pri obravnavi antične književnosti velika inovacija. Kulturni zgodovinar ne preučuje antičnih besedil zgolj v njihovih prvotnih kontekstih, ampak tudi v luči poznejših interpretacij in recepcije, kot javna udejanjanja ideologij in razmerij moči.

Whitmarsh se osredotoča na kanonične antične avtorje, vendar na nekanoničen način: za izhodišče posameznega poglavja ne postavi tega ali onega avtorja, ampak osrednja vprašanja in teme, nanizane okoli literarnih besedil, in poskuša rekonstruirati tudi glasove, ki so v antični književnosti odrinjeni na rob.

Knjiga ima tri razdelke; v prvem, Koncepti, se ukvarja z intelektualnimi problemi, ki spremljajo pojem grške literature, na primer z vprašanjem tradicije ali vprašanjem, kaj sploh je literatura ali besedilo; v teku knjige tudi prikazuje razvoj grškega pojmovanja, kako besedila dojemati, urejati in jim pripisovati estetsko in ideološko vrednost. Drugi del, Konteksti, govori o institucionalnih okvirih, v katerih so Grki ustvarjali in doživljali svoja besedila (javno slavje, simpozij, gledališče itn.), in tretji, Konflikti, o glavnih kulturnozgodovinskih temah teh besedil, zlasti o kulturni identiteti, spolu, spolnosti in družbeni razslojenosti.