Opis
Iz knjige:
Film je lani umrl. Ali pa – skoraj umrl. Vsaj tako so govorili. Toda zgodbe o “koncu filma” ali pa “smrti filma” niso nič novega. Poslušali smo jih v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vzletela televizija. Konec filma! Kdo bo zdaj še hodil v kino? Poslušali smo jih na začetku osemdesetih, ko so Japonci lansirali prve videokasete. Konec filma! Kdo bo zdaj še hodil v kino? Poslušali smo jih v tem stoletju, ko so se pojavili piratski torrenti. Konec filma! Kdo bo zdaj še hodil v kino? Toda vsakič se je zgodilo isto: stvar, ki naj bi film ubila (kina pa izpraznila), ga je dejansko naredila. Publike ni bilo nič manj,ampak več, sami filmi – da ne govorim o filmski distribuciji in filmskem marketingu – pa so bili še inovativnejši. Smrt se je filmu – in kinu – vedno dobro podala.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.