Opis
Beckman izhaja iz tiste veje ameriškega pesniškega izročila, ki ga najkrajše imenujemo whitmanovska tradicija.
Njegova poezija ‘stalnega toka’ se ukvarja z mestom posameznika v svetu, ljubezni, velemestu in ima vse značilnosti sodobne poezije: to so večglasnost, pozornost do jezika in skrb za jezik ter nenehna pripravljenost za rahli eksperiment.
Glasba jezika zanj ni nepomembna, čeprav nikdar sama sebi namen. Po drugi strani pa je Beckmanova govorica preprostejša od mnogih sodobnih poskusov.
To je poezija, ki se nahaja na ravni vsakdana, pogosto celo pogovornega, vsem znanega jezika, ki pa ga ‘komplicirata’ zdaj zrahljana slovnična skladnja zdaj izčrpne prosto verzne možnosti.
Nisi me poznala,
zakaj sem potem mislil
da bo bolj zanimivo,
če se vedem kot nekdo drug.
(Stran 62)
Prevedla: Janko Lozar in Primož Čučnik
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.