Opis
»Niso zapletene, moje misli o obstoju; in obstoj se je potrudil, da jih je poenostavil. Okoliščine, kot sta vojna, ujetništvo, to nagrize besede in zgodbe, s katerimi bi radi zakrinkali stvarnost svoje usode. Na koncu ne ostane prav veliko-ta vsesplošna grenkoba, ta trpnost.«
Po Kosti in koži pri Literi z Živinskim vagonom v slovenščini zaokrožujejo in zaključujejo Hyvernaudov kratki in lucidni opus. S svojimi izpisi povprečno nedejavnega in ohlapnega trpljenja tudi v tej knjigi ne daje veliko upanja, morda pa lahko prav ta neznosna koncentracija trpnosti sprovocira k aktivizmu. Seveda slepemu, bi rekel Hyvernaud.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.