Pod površino naslova se pogosto skrivajo zgodbe, ki pretresejo v dno duše.

Zgodba, ki je pred vami, je na prvih straneh videti prijazna in mirna kot gorski tolmun: medicinska sestra Myra je samska pri petdesetih in živi urejeno življenje v majhnem mestecu. Svoj poklic opravlja s profesionalno zavzetostjo in z ljubeznijo. Kot patronažna sestra obiskuje bolnike na njihovem domu in jim na različne načine lajša čas bolezni. Pogosto je tudi njihova zaupnica in celo prijateljica.

Nekje v globini tolmuna pa že vse življenje vre: Myra se spominja svojih dijaških let, ko je bila zaupnica vsem, ki so imeli ljubezenske težave. Svoje težave je seveda vedno reševala sama. Znala je poslušati in zato so jo imeli dekleta in fantje radi. Kljub temu pa je nihče ni povabil na ples ali morda celo na zmenek. Po vseh teh letih še sama ne more zatrdno reči, ali je ostala samska zaradi življenja, ki ji ni prineslo primernega sopotnika, ali pa je bila neuslišana mladostna ljubezen tako močna, da je bila enostavno slepa za vse priložnosti.

Takorekoč v jeseni življenja jo usoda ponovno združi z mladostno ljubeznijo – v rodni kraj se vrne ljubljeni Chip, ki je bolan in bi rad ostanek življenja preživel v miru. Myra postane njegova patronažna sestra.

Življenje je barvito in pestro, tudi ko nam kaže svojo temno plat. V bolečini in težavah se ljudje preobrazijo in nova spoznanja jim odprejo nove možnosti. V trenutku se lahko zavemo, kako je lepo, da živimo svoje življenje prav sedaj, prav na tem mestu in prav s temi ljudmi…