Tri najnovejše Modernorferjeve gledališke igre, v tej knjigi združene pod naslovom, ki ga nosi ena od njih, Lep dan za umret, na prvi pogled nimajo veliko skupnega. Prva, Na dnu, je parafraza znamenite naturalistične drame z istim naslovom Maksima Gorkega (iz leta 1902), druga, Lep dan za umret, je drama odnosa med materjo in hčerko, močno zaznamovanega z mamino punkovsko subkulturno izkušnjo, tretja, Solze in kri, pa je igra razčiščevanja zapletenih odnosov med petimi ženskami (ki se jim na koncu pridruži še šesta) in njihove povezanosti s pravkar umrlim moškim. Kljub temu med njimi najdemo nekatere skupne tematske ali motivne točke , ki jih navzkrižno povezujejo.