Žena rejca krokodilov je privihrala na policijsko postajo. “Hočem, da zaprete pisatelja, ki je napisla knjigo Življenje je kot krokodil! Zlagal se je, v njegovi knjigi ni niti ene zgodbice o krokodilih!” Res je. Krokodilov v tej knjigi ni. So pa polži zvezdniki, krvoločni roparji, pametne zeljne glave, leteča preproga, cirkusanti, princeska in … in še marsikaj!
Rejec krokodilov je že odkril, kako uporabna je knjiga Življenje je kot krokodil. Prepričaj se še ti, ali je res tako!

Ne spreglejte ostalih zbirk prismuknjenih zgodb:
– Kraljevska bolha,
– Prismuknjene zgodbe.

Rolf Heimann se je rodil leta 1940 v Drednu v takratni Vzhodni Nemčiji. Leta 1945 je doživel popolno uničenje svojega rojstnega mesta, zato je postal velik nasprotnik vojn. Leto pozneje je njegova družina pobegnila v Zahodno Nemčijo. V Hamburg je šel za mizarskega vajenca, zvečer pa je obiskoval predavanja v likovni šoli. Leta 1958, ko je imel osemnajst let, je odšel v Avstralijo. V 60. letih se je selil po tej veliki deželi in opravljal priložnostna dela. obiral je sadje, garal v tovarnah in na železnici. Vsako prosto uro pa je porabil za pisanje in risanje. Rad je potoval po svetu. Leta 1974 je z barko plul po Tihem oceanu. Na Samoi je spoznal svojo bodočo ženo Lilo. Pod veh letih na morju se je ustalil v Melburnu in se resno lotil slikanja, risanja in pisanja. Najprej je delal za tiskarje in založnike, nazadnje pa je odprl svoje lastno podjetje, umetniški studio.

Heimann je izdal že več kot trideset knjig. Ustvarja predvsem za otroke, vendar je napisal tudi nekaj romanov, potopisnih knjig, časopisnih člankov ter narisal precej stripov in karikatur. Otrokom se je priljubil predvsem s svojimi zbirkami ugank za kratkočasenje in urjenje uma. Njegova dela so prevedli že v veliko jezikov in se prodajajo v milijonskih nakladah. Heimannu so leta 2003 podelili avstralsko nagrado Stana Crossa za ilustratorske dosežke. Istega leta je dobil tudi nagrado WACOM za najboljšo digitalno ilustracijo. Član avstralskega združenja stripovskih ustvarjalcev je že od sredine 70. let. Njegove ilustracije so objavili v številnih avstralskih in tujih publikacijah.

Kralja je nekega jutra zbudilo srbenje. Pogrizla ga je bolha! Služabniki niso vedeli, kaj naj storijo. Bolho, ki se je tako grdo lotila kralja, bi bilo treba strogo kaznovati, a le kako, ko je imela zdaj v sebi kraljevsko kri.
Zakaj je nevarno, če imajo gusarji čepke v ušesih?
Lahko zaradi kapljice kačjega olja z južnega tečaja zares postaneš pametnejši?
Kaj storiti z vesoljčkom, ki pristane na tvojem vrtu in zdirja v stranišče, kjer je zmanjkalo papirja?
Bi bilo prav žrtvovati zvezek z domačo nalogo?
Berite! v knjigi boste našli odgovore na ta in druga na moč nenavadna vprašanja.