Mojzes, Mojster Luči, skozi spomine na prehojene Poti razodeva Zavezo, sklenjeno med Bogom in njegovim izvoljenim ljudstvom, zapisano v Duši vsakega človeka. V Duši se razprostira obljubljena dežela, saj ni bila obljubljena v fizični dimenziji, temveč v Večnosti, v Izvoru vsega in je najprej stanje Zavesti in Duha, šele nato ji bomo pričali v materiji.
V Duši človeka ognjeni grm čaka, da ga razsvetli, obžari s svojimi močmi, ki so človekove lastne notranje moči, s katerimi faraona, vladarja – razum premaga in dimenzije lastne osebnosti iz suženjstva, iz ujetosti v materijo, iz teme osvobodi in jih popelje v svobodo Življenja. Si z notranjimi močmi Rdeče morje razpre in se nič več ne vrača tja, kjer je trpljenje, temveč se na goro v lastni Notranjosti povzpne in prisluhne Duši, da mu razodene Zavezo in na table za vedno zapiše jo.
Zavezo Ljubezni! Zavezo – s samim seboj! Zavezo biti Bog tudi v materiji. Se osvoboditi suženjske omejenosti, si Rdeče morje razpreti, se iz Ljubezni do samega sebe razsvetliti in svobodno živeti v deželi obljubljeni, v Zlati dobi za vse ljudi.
To zmoremo vsi, kajti v vsaki Duši Zaveza s SEM, KI SEM, doni. Od tod do Večnosti. Prisluhni ji in zaživi, kar ti Duša govori. Z Zaupanjem v neznano stopi, puščave prehodi, izvajaj čudeže in zlato tele razbij, da se nekega dne na neki gori, ki so višave tvoje Duše in Duha, tvoj korak ustavi in se razodene dežela obljubljena. Zate – iz tebe.
Kot Mojzes zmogel vanjo je vstopiti s koraki Duha, zmoreš tudi ti. Prisluhni Zavezi, zapisani v tvoji Duši in z Zaupanjem sledi ji. Zato rojen si. V Zlati dobi.