Od peska egiptovske puščave do švicarskega alpskega podnebja, do trezorja hickvilske newyorške banke in zamrzovalnika v Akronu v Ohiu – nova knjiga National Geographica na sledi neverjetnega 1700-letnega popotovanja dragocenega papirusnega rokopisa oziroma kodeksa, ki vsebuje edino znano ohranjeno kopijo Evangelija po Judi.

Izgubljeni evangelij, delo nagrajenega avtorja dokumentarnih filmov in pisatelja Herberta Krosneyja, je privlačna pripoved in natančno poročilo o tem, kako so pred tremi desetletji našli kodeks – ki vsebuje alternativni pogled na odnos med Jezusom in Judo – o njegovem nenavadnem romanju v poznejšem času in o tem, kako so iz starega koptskega besedila skrbno razbirali njegov pomen. Potem, ko je razpadel na skoraj tisoč koščkov, je v usnje vezani papirusni kodeks zdaj konserviran, dokazali so njegovo pristnost in ga prevedli iz stare egiptovske koptščine.

V svojem delu Krosney obnavlja popotovanje izgubljenega evangelija po treh celinah, pustolovščino, ki ga je vodila po skrivnostnem svetu mednarodne trgovine s starinami in med katero se je med dolgimi obdobji mirovanja, ko je bil shranjen v neprimernih pogojih, njegova vsebina za trenutek pokazala le nekajkrat.

»Z vztrajnostjo vrhunskega raziskovalnega novinarja se je Krosney ukvarjal z vsakim vidikom tega odkritja in zahtevami v zvezi z najdbo. Z neprekosljivo spretnostjo pri sestavljanju nepovezanih podatkov, nam predstavlja množico podrobnosti, ki bi bile brez njegovega prizadevanja za vedno izgubljene. V tej knjigi je veliko več podatkov o odkritju, usodi in končni objavi Evangelija po Judi, kakor pa jih imamo o kateremkoli arheološkem odkritju sodobnosti – tudi o tako pomembnih najdbah kot so mrtvomorski zvitki in knjižnica iz Nag Hamadija,« je v predgovoru zapisal Bart. D. Ehrman, ki je profesor religiologije na univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu in avtor knjižne uspešnice Napačno navajanje Jezusa: Zgodba o tem, kdo je spremenil Sveto pismo in zakaj.

V usnje vezani, skoraj 1700 let skriti kodeks z evangelijem, so našli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Natančni kraj ni znan, velja pa mnenje, da je bil v votlini v bližini El Mindže med Kairom in Luksorjem. Vaščani, ki so ga odkrili, »niso vedeli, da imajo v rokah eno največjih odkritij svetopisemske arheologije«, piše Krosney.

Ta različica Judine zgodbe – da Juda pravzaprav ni izdal Jezusa, marveč je storil, kar je od njega terjal Jezus – je bila za zgodnje cerkvene voditelje preveč sporna. Obsodili so jo kot krivoverstvo in upali, da so jo izbrisali iz zgodovine. Preživel pa je vsaj en prepis evangelija, skrit v votlini suhe egiptovske puščave, dokler ga niso našli vaščani; od tam je desetletja pozneje našel pot do ustanove Maecenas Foundation za staro umetnost v Baslu v Švici, ki je začela s konserviranjem in prevajanjem.

Krosney vestno sledi vsakemu preobratu popotovanja kodeksa. Vaščani so ga prodali kairskemu trgovcu, ki je vedel, da je zelo dragocen, če bi le našel pravega kupca. Med prizadevanjem, da bi ga prodal za več milijonov dolarjev, so kodeks ukradli, nato ga je dobil nazaj. Odnesli so ga v Švico in med iskanjem primernega kupca za več mesecev prepustili razpadanju v bančnem trezorju. Izbrana skupina najboljših strokovnjakov za Sveto pismo in koptščino ga je pregledala v sobi ženevskega hotela, vendar so imeli premalo časa, da bi kodeks v popolnosti prepoznali, poleg tega pa niso imeli zahtevanih 3 milijonov dolarjev za nakup.

Naslednji korak popotovanja kodeksa so Združene države Amerike, kjer ga je kairski trgovec ponudil trgovcu z rokopisi v New Yorku. Pri pregledovanju kodeksa je pomagal ugledni profesor s kolumbijske univerze. Newyorškemu trgovcu sta se cena in strošek za restavriranje zdela previsoka in je nakup zavrnil. Obupani kairski trgovec je spravil kodeks v bančni trezor v Hicksvillu v New Yorku, kjer je propadal naslednjih 16 let.

Končno ga je leta 2000 v New Yorku odkupila trgovka s starinami iz Züricha Frieda Nussberger-Tchacos. Ponudila ga je univerzi Yale, kjer so ga prvič natančno prepoznali. Na Yaleu so bili kljub navdušenju nad tem, da vsebuje besedilo, ki je očitno legendarni Evangelij po Judi, zaskrbljeni zaradi možnih pravnih problemov in so nakup zavrnili. Tako je bil kodeks prodan nekemu trgovcu s starinami v Ohiu, kjer je še bolj propadel, saj so ga za kratek čas shranili v zamrzovalnik hladilnika.

Prodaja se ni posrečila in rokopis se je vrnil k Tchacosovi, končno pa pristal v ustanovi za staro umetnost Maecenas Foundation. V tem času je krhki papirus že zelo propadel in se je drobil že ob dotiku. Poleg tega so znanstveniki odkrili, da manjka nekaj strani neprecenljivega besedila, ki so jih iztrgali, verjetno zato, da bi jih prodali posebej. Ustanova Maecenas je spodbudila sestavljanje, konserviranje in prevajanje kodeksa. Nato je pobudo pri mednarodnih prizadevanjih za prepoznavanje, nadaljnje konserviranje in prevajanje, vodil National Geographic v sodelovanju z ustanovo Maecenas Foundation in Waittovim inštitutom za zgodovinska odkritja. V nekaj zadnjih mesecih so našli več manjkajočih strani in fragmentov, ki so jih konservirali in vključili v kodeks.