Breznikovo delo je pričevanje njegove dejavne ljubezni do vsega, kar je slovensko. Praktično vsak prosti trenutek svojega življenja je že od gimnazijskih let posvečal proučevanju slovenskega jezika, tega najočitnejšega in najvažnejšega znamenja naše narodne biti. Sredi najvišjega ustvarjalnega vzpona mu je v letih druge svetovne vojne smrt iztrgala pero, ki je prikazovalo naš knjižni jezik: od njegovega rojstva v 16.stoletju in nato v vijugavem razvoju skozi naslednja štiri stoletja v najnovejši čas. Z bistrim pogledom znanstvenika je spoznal njegovo stremljenje k polnosti in vseslovenskosti, njegov boj za pravo, tj. samosvojo, pristno podobo, kakor se je oblikovala hkrati iz praslovanske dediščine in iz stikov z jeziki in ljudstvi svojega okolja, neslovanskega in slovanskega….