[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
knjige.plus – super knjige za super ceno
Avtorica: Slavica Zorn
Kljub generacijskim razlikam so si tudi naši pogovori podobni.
O svojih počutjih, svojih bolečinah, o svojih družinah in ja, tudi takrat, ko se pogovarjamo o odnosih in partnerjih. Ne preseneča,
da se sprašujem, ali imamo ženske med sabo podobne izkušnje in enaka nakopičena občutenja.
Teorija nam je jasna. Odgovor poznamo. Zaradi notranjega kaosa v nas samih. Zato, ker v nas samih divja ogenj, ker ne živimo
skladno s svojim notranjim jazom. Ker smo razklane med tistim, kdo smo, in tistim, kar naj bi bile (kaj drug pravijo, naj bomo, in
kaj drugi hočejo, da smo). Zato, ker vztrajno pozabljamo, da se človekovo bistvo skriva v notranjem miru, v čisti vesti.
Kakor koli. Ženske smo si med sabo različne. Vsaka s svojo zgodbo. V osnovi pa vse izredno čustvene in intuitione.
Žal se pri nekaterih ta srčnost ne bo nikoli odprla. Nekatere so sami sebe prepričali, da teh čustvenih izlivov res ne potrebujejo.
Že z razlogom. Vsak ima svoje potrebe. Smo si pa različni. Pomembno pa je, da vsak živi in čuti tako, kot sam želi in
pričakuje. Treba pa se je zavedati svoje morfologije in morfologije partnerja. Za srečo in zadovolistvo obeh, ne le sebe.
Šest let so med Slovenijo in Ameriko potovala pisma, ki sta si jih pisala oče in hčerka. On je zelo bolan, reven in preganjan prezgodaj ostarel mož, ona je mlada, polna življenja, ambiciozna. Skrbno je hranila očetova pisma in celo kopije svojih, jih malo pred smrtjo poslala v domovino in ponudila v natis. Z njim prihaja v slovensko literaturo pomembna novost: vpogled v življenje moža, ki je bil nekoč univerzitetni profesor, zdaj pa je kaznjenec na družbenem dnu, ki si samospoštovanje rešuje tako, da poučuje filozofijo eno samo študentko, svojo drago hčerko. Medtem ona študira na najboljših ameriških visokih šolah, v prostem času pa zbira stare obleke, da bi mu pomagala. No, izbira tudi fante in se poroči.
Korespondenca osvetli obzorje bivše »reakcionarne« intelektualne elite, v skopih, a ostrih črtah pa tudi poteze, ki so dosegle njeno surovo uničenje, in ima osupljiv register: ponošeni čevlji in zaflikane rjuhe se družijo s predsokratiki, Descartesom in Pascalom, vse pa je posuto z drobci poezije. Naslov knjige dopisovanj je vzet iz Fryeve drame Gospa ne bo zgorela, ki je prevzela profesorja Furlana, potem ko je končno premagal paničen strah pred ljudmi in prestopil gledališki prag.
Alenka Puhar (1945) se mogoče ne bi lotila Furlanov, če ne bi še kot študentka angleščine in književnosti prevedla knjige 1984 Georgea Orwella. Ta avtor se ji je zasidral v zavest in lepega dne je tja prišel tudi podatek o Borisu Furlanu, ki je imel Animal Farm in bil za to neusmiljeno kaznovan. Prevajalka je postala novinarka, se vmes lotila zgodovine otroštva in fantazijske analize slovenstva, nato pa se posvetila biografski književnosti, predvsem »neosebam« in po krivici pozabljenim, kot so Angela Vode, Izidor Cankar, Mira Mihelič, Leon Štukelj, Lindsay Rogers. Potem ji je prišla naproti Staša Furlan Seaton; Furlanov Orwell se med raziskovanjem še ni našel, zato pa se je prva Platonova Država.
»Brez obžalovanja.« Zagotovo ste slišali ljudi, ki to misel razglašajo za lastno življenjsko filozofijo. To je neumnost, celo nevarna neumnost, trdi Daniel H. Pink v svojem najnovejšem, miselno drznem in življenjsko navdihujočem delu. Vsakdo obžaluje, ti občutki so temeljni del našega življenja. In če jih uporabimo na izvirne in domiselne načine, lahko svoje obžalovanje unovčimo za pametnejše odločitve, boljše rezultate v službi in šoli ter poglobimo svoj občutek smisla in poslanstva.
V knjigi Moč obžalovanja se avtor opira na raziskave s področja psihologije, nevroznanosti, ekonomije in biologije, s katerimi spodbija splošno sprejete predpostavke o čustvih in vedenju. Z uporabo največjega vzorca stališč do obžalovanja, ki so jih izrazili anketiranci ene najbolj obsežnih raziskav z naslovom Svetovna anketa o obžalovanju (World Regret Survey) – ta je vključevala več kot 16.000 ljudi v 105 državah – avtor identificira štiri temeljna obžalovanja, prisotna pri večina ljudi. Ta štiri obžalovanja, navaja Daniel H. Pink, delujejo kot »fotografski negativ« dobrega življenja. Če razumemo, kaj ljudje najbolj obžalujejo, lahko doumemo, kaj najbolj cenijo. Sledeč preprostemu, znanstveno utemeljenemu procesu v treh korakih, ki ga avtor smiselno razdela, lahko svoje obžalovanje spremenimo v pozitivno silo za bolj premišljeno delo in kvalitetnejše življenje.
Zaradi Pinkove značilne mešanice velikih zamisli in praktičnih premislekov, očarljivih zgodb in ostroumnega humorja predstavlja Moč obžalovanja nujen in nepogrešljiv vodnik za dobro življenje.
DANIEL H. PINK (1964) je avtor sedmih knjig, v katerih prepleta poslovne teme in vedenjsko psihologijo, poleg tega pa je aktiven tudi na televizijskem področju, saj je bil v letih 2014 in 2015 producent televizijskega kanala National Geographic in serije Crowd Control, v kateri so s praktičnimi poskusi skušali vplivati na človekovo vedenje. V knjigi svoji prejšnji knjigi Kdaj, knjižni uspešnici časopisa New York Times, se je lotil analize načrtovanja odločitev v pravem trenutku in v njej pokazal, kako je pravočasna dejavnost pogosto ključna za uspešno realizacijo. Moč obžalovanja je avtorjevo najnovejše odmevno delo, v katerem na občutja obžalovanja pogleda z nepričakovane perspektive.
Osnovni načrt je prelomna knjiga o vplivu genetike na našo sedanjost in prihodnost.
Knjiga Osnovni načrt je rezultat večdesetletnega strokovnega dela in z njo želi Plomin pokazati, kako je DNK najpomembnejši dejavnik pri tem, kakšni smo in kako se odzivamo na zunanje okolje. Naša družina in vzgoja ter okolje, v katerem odraščamo, seveda vplivajo na naš razvoj in našo končno osebnost, vendar še zdaleč ne tako, kot to počnejo naši geni. Tudi zaradi tega je bolje, da učitelji, starši in drugi vzgojitelji ter mentorji mlade sprejmejo predvsem take, kakršni so, ne pa da jih skušajo na silo potisniti v določeno smer.
Knjiga Osnovni načrt odgovarja tudi na naslednja izzivalna vprašanja:
• Ali najnovejše genetske študije razkrivajo večji vpliv okolja ali genetike na psihološke lastnosti človeka?
• Ali so tisto, kar imenujemo osebnostne motnje, samo kvantitativne skrajnosti istih genetskih učinkov?
• Ali so otroci iz istih družin tako različni zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov?
• Ali selektivne šole res izboljšujejo otrokovo uspešnost ali si jo zagotovijo že s tem, da izberejo učence z najboljšimi možnostmi za uspeh?
Zemljevid osnovnega načrta za našo individualnost po ugotovitvah Roberta Plomina, enega vodilnih in najbolj citiranih svetovnih genetikov in psihologov, leži v enem odstotku DNK, ki se razlikuje med posameznimi ljudmi. Naše intelektualne sposobnosti, naše značajske posebnosti, naša dovzetnost za različne duševne bolezni in druge značilnosti, so tisti vidiki naše osebnosti, ki jih v veliki meri oblikuje naša podedovana DNK.
»Jasna in očarljiva razlaga enega najbolj vročih (in najbolj zanimivih) področij znanosti, ki jo je napisal morda najuglednejši strokovnjak s tega področja.«
– Steven Pinker, harvardski profesor in avtor knjig Razsvetljenstvo zdaj in Razumno
»Osnovni načrt je izredno pomembna knjiga. Plomin kombinira strast in razum (in strast za razum) tako tekoče, da je težko verjeti, da je po več kot osemstotih znanstvenih člankih to njegova prva knjiga za širše bralstvo.«
– Matt Ridley, avtor knjig Kako inovacije spreminjajo svet in Genom
Robert Plomin (1948) je eden vodilnih svetovnih genetikov in psihologov. Še posebej cenjen je zaradi svojih študij dvojčkov (predvsem tistih, ki so bili ločeni ob rojstvu), s katerimi je skušal razlikovati med genetskimi in okoljskimi vplivi na naše življenje, in je eden od najbolj citiranih psihologov dvajsetega stoletja. Bil je predsednik združenja vedenjskih genetikov. Sedaj dela na Inštitutu za psihiatrijo na Kraljevem kolidžu v Londonu. Osnovni načrt je njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo.
»Trideset let je trajalo, da sem napisal Osnovni načrt. Prej ga nisem mogel, ker smo potrebovali več raziskav, ki bi dokumentirale pomembnost genetike, in sem bil zaposlen s tem. A če pogledam nazaj, moram priznati še en razlog – bil sem prestrašen. Danes se morda zdi neverjetno, toda pred tridesetimi leti je bilo poklicno nevarno preučevati genetske izvore razlik v vedenju ljudi in pisati o tem v znanstvenih revijah. Če si dvigal glavo nad parapet akademije in javno govoril o teh stvareh, je to lahko postalo tudi osebno nevarno. Toda duh tedanjega časa se je preobrnil in zdaj je mnogo lažje napisati tako knjigo. Velik plus mojega čakanja je, da je zdaj zgodba veliko bolj vznemirljiva in nujna, saj je DNK revolucija napredovala tako, kot pred tridesetimi leti ne bi pričakoval nihče. Zdaj prvič lahko s pomočjo DNK prepričljivo napovemo, kdo smo in kdo bomo postali.«
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!