Zgodba iz starih časov, ko je bil John Lennon še živ, Tito pa tudi. Buda ne potrebuje diete je roman, primeren tako za poletne počitnice kot tudi za jesensko deževje. Zgodba o ljubezni, ki to mogoče ni, o odraščanju v času, ko je John Lennon zapustil Beatle in Tito Jugoslavijo, obenem pa tudi zgodba o praznini in polnosti, nadutem šefu, trstičju v Strunjanu, polni luni, frančiškanskem samostanu, velikem poku, odvečni čokoladni tortici, sočutju in dihanju: »Naenkrat me je prešinilo, da sem že spet tako neznosno srečna, da sem pozabila dihati. In da mi kljub temu dejstvu pravzaprav sploh ni nujno vdihniti. Si predstavljate, kako opojen je tak občutek za nekoga, ki se zadiha že, če gre po stopnicah?!«

˝Ni bilo prvič in ne zadnjič, a zmeraj podobno. Vedno zavozim vse ljubezenske prizore, ki se mi zgodijo. Bolj ko si si blizu, bolj se mi zdi, da si narazen. Ker je vmes toliko, da zadostuje za nastanek vesolja. Veliki pok pa se ne zgodi vsak dan. Baje je bil zadnji pred kdo ve kolikimi milijardami let…

Leta 1979 izdano Življenje in pol je Tansijev prvi roman; zanj je prejel nagrado Prix Special du Festival de la Francophonie. Zgodba je postavljena v izmišljeno deželo Katamalanazijo, državo z 228 prazniki. Vlada ji pohotni, požrešni in okrutni diktator Veliki Odrešitelj, njegove značajske lastnosti pa malce spominjajo na Kralja Ubuja. Diktator ima seveda neomajno moč, vendar pa ga v hudih nočnih morah vztrajno obiskuje vodja upornikov Martial. Zlikovca so sicer že neštetokrat usmrtili, zmleli v pašteto in pojedli, a trdoživi razbojnik navkljub strahotnim postopkom kar noče umreti. Diktatorju še desetletja predrzno greni življenje, njegovo ‘polovično’ smrt in smrt celotne družine pa maščuje preživela hči, prelepa Chaidana, ki zapelje vse državnike in jih v sklepnem dejanju neusmiljeno umori. Zgodba, ki se v nadaljevanju vleče skozi več generacij odrešiteljev in upornikov, ima številne poteze magičnega realizma in pogosto spominja na nekatera Marquezova besedila. Nenehno se prepletata realno in fantastično; ljudje dočakajo dvesto let ali pa sploh ne umrejo, rojevajo se kosmati in mesožerski dojenčki, ipd. Obenem pa gre za neke vrste negativno utopijo, satiro na afriške diktature, ki neredko spomninja na Orwella. Avtor obravnava številne tabu teme: kanibalizem, incest, šamanizem, preživetje manjšin, politične in medijske manipulacije, vojne z biološkim orožjem itd. Vendar besedilo presega zgolj politično angažirano satiro, vezano na določen prostor in čas. Lahko se bere kot mit, pravljica, groteska ali pa univerzalna zgodba oboju za svobodo in lastno identiteto…

Prizorišče romana Vzdih je nerodoviten, od boga zapuščeni otoček Rodrigues, kjer se revščina prepleta z norostjo. Nekaj izkoreninjencev, ujetih v past med nesrečno preteklostjo in brezupno prihodnostjo, se pred grozečo revščino zateče na opustele višave, prežete z zastrtim spominom na umrle sužnje. Vzdih je ime tega kraja, novonaseljenci pa ga občutijo kot skrivnosten in sovražen prostor, poln prikazni iz minulega časa in grozečih duhov. Njihov brezupen in blazen načrt, da bi tam obogateli z gojenjem marihuane, se kmalu prevesi v popolno polomijo, k čemur pripomorejo tudi nenehna videnja mrtvih, prikazni iz preteklosti in duhovi, ki se vpletajo v njihovo zgodbo. Znotraj te sanjske in poetične atmosfere pa se kljub fantastičnosti razkriva konkretna realnost sodobnega življenja v postkolonialnem svetu, zaznamovana z brezperspektivnostjo, zaostalostjo in propadom človeških vrednot. In ta mešanica poetične fantastičnosti in krute realnosti daje romanu zelo svojevrsten ton. Zdi se namreč, da vstopamo v mitsko pripoved, polno skrivnostnih vzrokov in čudaških bitij, kmalu pa se pokažejo povsem realni razlogi za to: neozdravljiva bolezen, poskus detomora, genske okvare, izkoriščanje in brezobzirno nasilje.Roman ima jasen pripovedni okvir. Napisan je skozi prvoosebno pripoved enega od izkoreninjencev, Patrica Razsvetljenega, »tistega, ki zna brati, ki jim pripoveduje zgodbe, bere časopise in prenaša novice«. Njegova pripoved seveda ni linearna, saj gradi na vednosti o končni tragediji in propadu, z občasnimi potepi v bližnjo in daljno preteklost pa mojstrsko stke celovito sestavljanko raznolikih zgodb…