To je predvsem pesnitev o telesnosti duha«. »Unamunova poezija se potrjuje kot volja po verovanju, ki si želi, da Kristus s svojo močjo na vse ljudi prenese svojo božansko človeškost. Da bi bila ta skrivnost bolj razumljiva. Unamuno vztraja v Kristusovi človeškosti in na primerjavi njegovega telesa z vidika stvarstva; tako nam v svoji pesnitvi vrne Kristusa popolnoma učlovečenega, otipljivega, enakega nam … Težko bi našli pesnika, ki bi bolje opozarjal na korenine in dimenzije telesnosti in na naše fiziološke in duhovne potrebe…