Naš svet postaja majhen in vse na njem je med seboj prepleteno in odvisno drugo od drugega. Ker prvič v človeški zgodovini sedimo resnično v enem čolnu, potrebujemo, kakor je zapisal Rimski klub, »globalno revolucijo«, ki ne bo zajela le političnih in gospodarskih področij, ampak tudi kulturo in etiko v njenem najširšem pomenu besede; to kar potrebujemo, je nov civilizacijski in kulturni plan. A to je lažje reči kakor narediti. Priča smo namreč posebnemu paradoksu. Medtem, ko krvavo potrebujemo globalno zavest in etiko ter planetarni dialog, opažamo, zaradi splošne krize istovetnosti, zloma ideologij, razpada in slabitve vrednotnih sistemov, strahu pred uničevanjem naravnih osnov življenja in občutkov nemoči, krepitev prav nasprotnih tendenc: kulturnega etnocentizma, nacionalizma, ekološkega, verskega in političnega fundamentalizma ter separatizma.