“Plod je premajhen, ne razvija se več. Ni zaznati utripa. Potreben bo splav.” Iz mene se ulijejo solze … Kaj sedaj? Dojeti, da je vse res. Ni nočna mora, iz katere se bom zbudila. Vse to se dogaja, tukaj in zdaj. Dogaja se meni. Zakaj? Zakaj prav jaz? Kaj sem storila? S čim sem si to zaslužila? Vsaka duša nas lahko nekaj nauči, če ji dovolimo in se prepustimo. Tudi mene je. Malo časa sva imeli, a njeno sporočilo mi je dalo zelo veliko. Nisem je dolgo poznala, vendar je v meni pustila močan in večen pečat. Knjiga te iskreno popelje skozi osebno zgodbo o spontanem splavu. Približa ti občutke skozi doživljanje te izkušnje ter prikaže pomoč in podporo pri sprejemanju izgube. Z zgodbo se hitro lahko poistovetiš, ker nikoli ne veš, kdaj se to lahko zgodi tebi ali bližnjemu. Takrat, ko nas najbolj boli, spoznamo največje modrosti.