• -30% 90 let Univerze v Ljubljani - Med tradicijo in izzivi časa

    90 let Univerze v Ljubljani – Med tradicijo in izzivi časa

    0

    “Desetletja po ustanovitvi univerze v Ljubljani je zaznamoval napor za ohranitev in razvoj
    slovenske univerze kot bistvenega temelja naše narodne samobitnosti, v današnjem času se
    je temu pridružil še ponos, da je Univerza v Ljubljani mednarodno priznana in v samem
    vrhu najboljših evropskih in svetovnih univerz. Devetdesetletnica Univerze v Ljubljani
    vzbuja ponos in samozavest, obenem pa nudi priložnost za razmislek.
    Evropa ima stoletja dolgo univerzitetno tradicijo. V Ljubljani so se pojavili prvi zametki organiziranega
    visokošolskega študija že leta 1619. Nato je moralo preteči polnih tristo let, da smo si Slovenci priborili
    popolno univerzo s poukom v slovenskem jeziku. Univerza s svojimi učitelji in študenti je vseh devetdeset
    let dosedanjega delovanja prispevala velik delež k družbenemu in gospodarskemu razvoju slovenskega
    naroda; še več, alumni ljubljanske univerze so imeli ključno vlogo pri osamosvajanju, gradnji nacionalne
    samobitnosti in uveljavljanju samostojne države Slovenije v svetu.
    Ljubljanska univerza je zaradi svoje bogate tradicije, kakovosti in velikosti vseskozi osrednja slovenska
    univerza. V svojem poslanstvu se je zavezala, da bo utrjevala akademsko skupnost profesorjev, raziskovalcev,
    študentov in drugih sodelavcev, da bo gojila akademsko odličnost in svobodo ter etičen in odgovoren
    odnos do države, političnih strank, korporacij pa tudi do mednarodnega okolja. Brez dvoma si Univerza
    v Ljubljani prizadeva, da bi svoje poslanstvo izpolnjevala odgovorno in dosledno. zadnjih dveh desetletjih se je svet kljub vsem krizam, krčem in težavam globaliziral. Narodi se danes
    lahko uveljavijo samo v globalnih razmerjih, saj v nasprotnem potonejo v obrobnost. Gonilna sila uspeha
    v takih razmerah pa je znanje. Znanje, raziskovanje in s tem povezane univerze so postale povsod po
    svetu osrednja točka pozornosti in pričakovanj. Ker Evropska unija želi postati najbolj razvita družba,
    ki bo temeljila na znanju, se lahko tudi Slovenija uveljavi v mednarodni skupnosti samo z izvirnim in
    kakovostnim znanjem. Močne evropske univerze so postale sinonim za močno Evropo, vendar pa sta se
    pri tem spremenili vloga in pomen univerz. Če je bila univerza v prejšnjih stoletjih elitna ustanova, ki je
    vzgajala maloštevilne vrhunske intelektualce, je danes Univerza v Ljubljani veliko bolj vpeta v družbo,
    saj načrtno želi izobraževati in formirati večje število strokovnjakov, ki se bodo znali odzivati na najrazličnejše
    in vedno nove družbene zahteve.
    Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je Univerza v Ljubljani videla veliko priložnost, da postane del
    evropskega visokošolskega prostora. Ta proces ni potekal samodejno. Potrebne so bile prilagoditve evropskim
    smernicam izobraževanja, ki so zapisane v Bolonjski deklaraciji. Bistvo bolonjske prenove študijskih
    programov je, da omogoča študentu lastno izbiro različnih znanj in spretnosti. Tolikokrat citirani
    programski cilj, da po bolonjsko reformiranih programih izobražujemo strokovnjake za družbeno, zlasti
    gospodarsko prakso, je potrebno razumeti kot potrebo, da se predvidijo prihodnje družbene kadrovske
    potrebe, saj živimo v družbi velikih sprememb, ki se odražajo tako v silovitem razvoju kot v globalnih
    krizah. Vse to je velik izziv za Univerzo in družbo, saj jo bo treba usposobiti za predvidevanje razvoja in
    potreb, ki se marsikomu zdijo danes nepredvidljive.
    Bolonjska prenova uvaja nov sistem univerzitetnega poučevanja, ki se ne odraža zgolj v prenovi študijskih
    programov in njihovem kreditnem ovrednotenju. Bolonjski sistem študija namreč spodbuja učenje v
    manjših skupinah, interaktivnost med učitelji in študenti, ki sili študente h kreativnemu in kritičnemu
    mišljenju. Univerza v Ljubljani je na samem začetku tega procesa. Vsaj deset let bo potrebno, da se bomo
    prilagodili novi paradigmi študijskega procesa in šele takrat bomo lahko tudi zares ocenjevali bolonjsko
    prenovo. Do tedaj pa se bomo prilagajali in popravljali. In ravno pri teh popravkih ter v celotnem procesu
    implementacije bolonjsko prenovljenega študija bosta ključnega pomena odzivnost študentov in njihova
    kritična presoja izvedbe prenovljenih programov.
    V podporo študentom, ki vstopajo v bolonjsko spremenjene programe, je Univerza v Ljubljani uvedla
    tutorski sistem in vzpostavila delovanje Kariernega centra. Odgovornost Univerze do študentov se
    namreč ne konča z zaključkom študija, tako kot se tudi ne bi smel končati odgovoren odnos do razvoja
    Univerze vseh tistih, ki so na njej kdaj koli študirali, diplomirali ali doktorirali.
    Enoten evropski visokošolski prostor je medsebojno povezal visokošolske ustanove in to tako na ravni
    ustanov kot študijskih programov, učiteljev, raziskovalcev in študentov. Univerza v Ljubljani je vse te
    možnosti dobro izkoristila, čeprav bi jih nedvomno lahko tudi bolje. Pa vendar, vedno večje je število
    študentov, učiteljev in raziskovalcev, ki del svojih obveznosti opravijo na tujih univerzah; vse več je tudi
    tujih študentov in profesorjev, ki sodelujejo pri izvedbi študijskih programov na naši univerzi. S tem so
    vstopili na našo Univerzo tudi tuji jeziki, predvsem angleški. Vendar moramo biti pri uvajanju tujih
    jezikov v študijski proces na Univerzi zelo previdni. Želja po zlitju v evropski prostor ne sme prevladati
    do te mere, da bi pozabili na temeljno poslanstvo univerze: ohranjati in razvijati nacionalno identiteto,
    zlasti pa slovensko kulturo in jezik, ki ju ne bo nihče razvijal namesto nas. Še zlasti umetniške akademije,
    ki so vpete v Univerzo ter hkrati odprte v svet, dajejo poseben pečat univerzitetni in nacionalni ustvarjalnosti
    ter osmišljajo znanost in tehniko.
    Študenti vstopajo na univerzo v obdobju pospešenega osebnostnega razvoja, pri tem imajo pravico, da
    od univerze zahtevajo okolje, v katerem se bodo celostno razvili v kritične in ustvarjalne izobražence,
    zato je Univerza v Ljubljani pozorna tudi na obštudijske dejavnosti, ki so pomembne za celostni razvoj
    študentov v obdobju, ki ga preživijo na univerzi. Univerza prav zaradi tega razvija organizirano
    rekreativno in tekmovalno športno dejavnost, sodelovanje v kulturnih društvih in prostovoljstvu. Podpora

    Izvirna cena je bila: 90,00 €.Trenutna cena je: 63,00 €.
    Preberi več