• Zeleno izgnanstvo

    Zeleno izgnanstvo

    0

    Roman Zeleno izgnanstvo je navdihnila zgodovina. Toda čeprav spoštuje njena dejstva, v bistvu ni bolj ¯arheološki® kakor prejšnji piščev roman V Sibilinem vetru. Znameniti humanist in diplomat Enea Silvio Piccolomini (1405 do 1464) je bil, nekaj let preden je postal papež Pij II., tri leta škof na stolici sv. Justa v -Trstu.
    Samo na sebi to dejstvo avtorja ne bi bilo pritegnilo, ko v tem predstavniku zgodnje renesanse ne bi bilþ videl človeško in kulturno izredno zanimive osebnosti.
    Enea Silvio Piccolomini, ta Italijan nagonske mladosti, je izobraženec vsestranskih zanimanj, lJubitelj narave in umetnosti, predvsem pa univerzalen duh, odprt tudi slovanskemu svetu. Tako mu na primer Čehi dolgujejo delo Historia Bohemiae, Slovenci pa opis…

    10,26 
    Preberi več
  • Klici

    Klici

    0

    Klici so zapiski gledališkega lektorja v obliki nekakšnega dnevnika. Avtor razmišlja tudi o drugih vprašanjih ter se dotika kulturne problematike. Knjiga ni strokovno ali znanstveno pisanje, ampak osebnostno, na osnovi izkušenj in osebnega razmišljanja in doživetij nastalo delo, brez kakršnekoli ozke strokovnosti ali celo suhoparnega učenjakarstva. To mu daje poseben čar in napravlja branje še bolj živo in privlačno.

    11,76 
    Preberi več
  • Knjiga moje mladosti

    Knjiga moje mladosti

    0

    Karel Clarici (Klarič), potomec hrvaško – slovenske družine, je kot gimnazijec živel prva leta na gradu Hasberg pri Planini, kjer je bil njegov oče oskrbnik posestva, nato na graščini Zalog pri Novem mestu. Od svojega študija prava 1879 naprej je živel na Dunaju, kjer je bil tudi zaposlen na občini in kjer je tudi umrl. V zapuščini je njegov nečak akademik Marjan Mušič našel stričeve spomine na njegovo mladost, jih prelil v slovenski jezik in jim dodal fotografije, večinoma Claricijeve, krajev okrog Planine in Novega mesta. Avtor v svojih spominih opisuje najprej življenje doma ter ob koncu še posebej Buzet. Jedro knjige in njen najpomembnejši del je seveda opis šolanja v Ljubljani (1871/72) in Novem mestu (1872 – 1979). Spomini so zanimivi v obeh delih: v družinskem kažejo življenje za naše podeželje nepomembne skupine prebivalstva nekje med kmeti in meščani, ki ga sicer skoraj nimamo dokumentiranega; v opisu šolanja pa daje nazorno podobo študentovskega življenja in bogat opis življenja na obeh gimnazijah – zlasti na novomeški – ter svojo podobo profesorjev. Kaže na življenjsko pot sošolcev (dve tretjini jih je pobrala jetika še v mladih letih!). Gre torej za vsebinsko in oblikovno zanimivo pričevanje K. Claricija, o življenju v slovenskih krajih in v Istri…

    10,33 
    Preberi več