[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
knjige.plus – super knjige za super ceno
Veste, kaj je sindrom Barryja Manilowa? Okej, naj vam najprej pojasnim, kdo je Barry Manilow. On je ameriški popevkar, fant iz sluma, ki je najprej skladal džingle za McDonald’s, Chevrolet in straniščna čistila, potem pa se je v sedemdesetih s sladkobnimi baladami prebil v špico popa. Bil je “Biiiig”!! Ob koncu sedemdesetih je v osemnajstih mesecih pridelal tri trojne platinaste albume. In kaj je torej sindrom Barryja Manilowa? To, da zjutraj na radiu ali pa kje drugje nehote slišiš katero povsem brezvezno, blesavo, kičasto vižo in jo potem cel dan požvižgavaš…
Katalog 14 je resnično izjemna zbirka fografij narave, ki jo sestavlja 90 zmagovalnih in pohvaljenih posnetkov s tekmovanja za Naravoslovenga fotografa leta 2004, ki je najbolj prestižen dogodek te vrste na svetu. Te presenetljive slike, izbrane iz več kot 18.500 prispelih fotografij, predstavljajo delo amaterskih in poklicnih fotografov iz prek 50 držav. Fotografska razstava zajema najrazličnejše motive in sloge – od portretov, vedenja in okolja do izzivalnih in abstraktnih podob narave – obenem pa slavi veličastnost, dramo in pestrost življenja na Zemlji…
Filmska kompozicija je več kot sledenje sličicam, kadrom ali filmskim likom, zato je predvsem avtonomna z neskončno možnostjo adaptacije, empatije in umetniške tolerance. Ker izhaja iz same zgodovine, je povezanost z njo nujna in se ne sme nikoli pretrgati. Le dobro poznavanje, razumevanje in sistematični študij daje komponistu filmske glasbe možnost, da se odbije od togosti akademske stroke in se poda na pot samotnega nomada po svetu glasbene umetnosti…
Mnogi upravičeno trdijo, da je Pedro Almodovar – kot skrivnostni
pripovedovalec zgodb s političnimi komentarji, ki živi kot gospodinja,
je nekoč verjel v socialistično vlado, predstavlja movido, ne verjame v
čudeže, ima rad neorealistične filme, samega sebe jemlje resno, se boji
umetniške popolnosti, ga privlači pop kultura sedemdesetih let, je nor
na Garcio Marqueza, ga ne zanima Latinska Amerika, ne mara otrok,
noce postati starejša oseba, saj hoce ostati otrok, ima nedisciplinirano
osebnost, je marginalni režiser, je zelo naiven opazovalec in je zelo
španski, kot trdi sam, ljubi Madrid, s katerim raste, ima rad neodgovorne
in predrzne ljudi, ustvarja filme onkraj spomina na španskega
tirana, verjame v čustva in gledalčevo identificiranje s filmskimi problemi,
verjame, da še nikoli nismo živeli tako odtujeno, kot živimo
danes, raziskuje polje želje in ima zelo rad film Modri žamet Davida
Lyncha, veliko razmišlja o filmih, ki sta jih posnela Rossellini in De
Sica, se ni nikoli šolal na filmski akademiji in ga je najvec naučil…
Marilyn Monroe je bila tako lepa, da jo še vedno vsi predelujejo. Res, čisto vsi: pop kultura, art, znanost, nove generacije, novi mediji, teoretiki zarot, sodna medicina, reklame, dizajnerji. Tudi Madonna in Debbie Harry sta bili nekaj časa Marilyn Monroe – nista dolgo vzdržali. To, da si Marilyn Monroe, je nemogoče vzdržati. Pritisk je prehud. Niti sama Marilyn ni vzdržala dolgo – le 36 let. Njene politike ni bilo težko prečitati: če namreč gledate njene filme, se vam hitro zazdi, da je sicer vedela, kaj pomeni seksapil za kariero, a da se obenem kljub temu ni čisto zavedala prometnih zastojev, ki jih je povzročala. Ko ji v Sedmih letih skomin veter dvigne krilo, nima pojma, da bo popkulturi čez pol stoletja še vedno prihajalo. Tudi ko je bila oblečena, se je vedno zdelo, ;da j_ gola. Norica, ki jo je bilo strah, da bo znorela. Z napol odprtimi usti. In napol zaprtimi očmi. Marilyn Monroe je bila prototip filmske. zvezde – napol mesečnica, napol mučenica, napol otrok, napol ženska na robu živčnega zloma, napol flesh impact in napol dumb blonde, vedno pripravljena na vse, tudi na dirty old men (in dirty jokes), toda ko je zapela, recimo “That Old Black Magic” v Avtobusni postaji, ni bilo nobenega dvoma, da poje sebi. Sebe je imela raje kot film…
Ko se je Arnold Schwarzenegger zavihtel v guvernerski prestol Kalifornije, je s tem le postavil piko na i – vsa sodobna ameriška politika se je začela v Hollywoodu. V nekem starem h’woodskem filmu se odvetnik po devetnajstih letih vrne v malo ameriško mesto, v katerem so vsi prepričani, da je 19-1etna Mary v resnici njegova nezakonska hči. Ko je odšel, se je rodila. Je njegova ali ne? Mary zaradi te negotovosti tako trpi, da njen snubec, sošolec, raje kar zbeži. “Kdo sem,” vpraša svojo krušno mater, ki leži na smrtni postelji – in ki izdihne, še preden bi lahko odgovorila. Šit. In ker tudi odvetnik, za katerega se mimogrede izkaže, da je “pomembno prispeval k lansiranju atomske vojne”, svojega oče¬tovstva niti ne zanika niti ne prizna, postane njena bolečina tako neznosna, da – kot prava škandaloznica in mučenica – pokoketira s samomorom. Ker pa njen potencialni oče ni le vojni heroj, ampak tudi ribič, ji utopitev v laguni ne uspe. Kar ju tako zbliža, da lokalna učiteljica dahne: “Mislim, da se sploh ne zavedata, koliko pomenita drug drugemu. Pojdi zdaj k Mary in nehaj igrati očeta. Že tedne si vanjo zaljubljen!” Oh. In res, na koncu filma odvetnik razkrije, da je prečekiral dokumente, ki pravijo, da Mary ni njegova hči – planeta si v objem, skočita na vlak in odpotujeta v happy end. Ho!…
Kdor si bo vzel čas in prebral najnovejše Rebulovo delo, bo na koncu odžejan kakor popotnik v poletni vročini. Spoznal bo francoskega misleca, biologa, sicer pa enega najuplivnejših evropskih osebnosti z začetka in sredine 20. stoletja. Še več o njem bo spoznal tudi njegovo ženo in celo ozvezdje eminentnih Evropejcev in Američanov, ki so razpenjali miselno mavrico katoliške Evrope. Rebula postavlja pred bralca nekakšen literariziran življenjepis, v katerem mojstrsko podaja Maritainov čas in njegove glavne igralce.
Avtor: Peter Rusell
Od znanosti do boga
Z globokim razumevanjem znanosti in lastnimi izkzstvi v meditaciji Russell dospe v veolje, podobno tistemu, ki so ga opisovali številni mistiki – vesolje, v katerem si znanost in duh ne nasprotujejta. prikaže nam, da je most med njima svetloba. Od Znanosti do Boga nas vabi, da se podamo čez ta most v povsem drugačen pogled na nas same in na vse stvarstvo, pogled, v katerem Bog dobi drugačno podobo in duhovnost večjo tehtnost.
V primerjavi z drugimi živili je mleko idealna hrana, ker vsebuje vsa za življenje pomembna hranila.
Knjiga se že v samem izhodišču razlikuje od ostalih vodnikov, saj je kombinacija ljudskih pravljic in pripovedk ter izletov, ki nas popeljejo do krajev, omenjenih v zgodbah.
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!