Ko se je Arnold Schwarzenegger zavihtel v guvernerski prestol Kalifornije, je s tem le postavil piko na i – vsa sodobna ameriška politika se je začela v Hollywoodu. V nekem starem h’woodskem filmu se odvetnik po devetnajstih letih vrne v malo ameriško mesto, v katerem so vsi prepričani, da je 19-1etna Mary v resnici njegova nezakonska hči. Ko je odšel, se je rodila. Je njegova ali ne? Mary zaradi te negotovosti tako trpi, da njen snubec, sošolec, raje kar zbeži. “Kdo sem,” vpraša svojo krušno mater, ki leži na smrtni postelji – in ki izdihne, še preden bi lahko odgovorila. Šit. In ker tudi odvetnik, za katerega se mimogrede izkaže, da je “pomembno prispeval k lansiranju atomske vojne”, svojega oče¬tovstva niti ne zanika niti ne prizna, postane njena bolečina tako neznosna, da – kot prava škandaloznica in mučenica – pokoketira s samomorom. Ker pa njen potencialni oče ni le vojni heroj, ampak tudi ribič, ji utopitev v laguni ne uspe. Kar ju tako zbliža, da lokalna učiteljica dahne: “Mislim, da se sploh ne zavedata, koliko pomenita drug drugemu. Pojdi zdaj k Mary in nehaj igrati očeta. Že tedne si vanjo zaljubljen!” Oh. In res, na koncu filma odvetnik razkrije, da je prečekiral dokumente, ki pravijo, da Mary ni njegova hči – planeta si v objem, skočita na vlak in odpotujeta v happy end. Ho!…