Um, lahek kot pero, tih kot snežinska, svoboden kot orel, ki jadra na tokovih vetra; to je um, ki biva v sedanjosti. V preteklosti se vrača po izkušnje, ne pa jok ali solze, prihodnost mu služi za smernice. Breztežnost mu daje zavedanje, da je smisel bivanja razvoj; pluje od izkušnje do izkušnje, od spoznanja do spoznanja, ne kopiči dogodkov, temveč znanje. Dobro in slabo se v njegovi bližini topi, kakor jeklo topi na ognju.