Zgodba iz starih časov, ko je bil John Lennon še živ, Tito pa tudi. Buda ne potrebuje diete je roman, primeren tako za poletne počitnice kot tudi za jesensko deževje. Zgodba o ljubezni, ki to mogoče ni, o odraščanju v času, ko je John Lennon zapustil Beatle in Tito Jugoslavijo, obenem pa tudi zgodba o praznini in polnosti, nadutem šefu, trstičju v Strunjanu, polni luni, frančiškanskem samostanu, velikem poku, odvečni čokoladni tortici, sočutju in dihanju: »Naenkrat me je prešinilo, da sem že spet tako neznosno srečna, da sem pozabila dihati. In da mi kljub temu dejstvu pravzaprav sploh ni nujno vdihniti. Si predstavljate, kako opojen je tak občutek za nekoga, ki se zadiha že, če gre po stopnicah?!«

˝Ni bilo prvič in ne zadnjič, a zmeraj podobno. Vedno zavozim vse ljubezenske prizore, ki se mi zgodijo. Bolj ko si si blizu, bolj se mi zdi, da si narazen. Ker je vmes toliko, da zadostuje za nastanek vesolja. Veliki pok pa se ne zgodi vsak dan. Baje je bil zadnji pred kdo ve kolikimi milijardami let…