• Ti, žival - Ti, človek - Kdo je vreden več?

    Ti, žival – Ti, človek – Kdo je vreden več?

    0

    Nenavadna “živalska knjiga” pojasnjuje nastanek življenjskih oblik narave in osnovna duhovna načela, ki delujejo vseobsegajoče. Na teh temeljih gradimo naprej, tako da med drugim opazujemo sami sebe in naš odnos do živali s povsem drugega vidika: človek je moj bližnji, žival moj naslednji bližnji. Zvemo o medsebojni povezanosti živali in bitij; o možnostih, da kot ljudje komuniciramo z živalmi; o ozadjih, če nas žival napade; o pravem načinu ravnanja z živalmi; nasvete o prehranjevanju živali in o oblikovanju njihovega poteka dneva…

    8,99 
    Preberi več
  • Kriva

    Kriva

    0

    Roman Kriva, pod katerega se podpisuje Metka Cotič, se – kar že naslov pove – spogleduje s tiste vrste tematiko, ki skuša poiskati in hkrati dokazati vzroke krivde in hkrati nekrivde nekoga ali nečesa. Oziroma drugače; Metka Cotič nadaljuje romaneskno študijo iskanja krivde, občutkov krivde, nemoči ob takšnih občutkih, študijo, ki jo zasledimo že v nekaterih njenih publicističnih in strokovnih člankih. Krivda je namreč nekaj, kar je prisotno v vseh nas, s čemer se tako rekoč srečujemo vsak dan, tako ali drugače. Občutki krivde ali pa nalaganje krivde nekomu drugemu so del našega življenja. In samo od nas je odvisno, ali se s to krivdo, z občutki krivde in obenem s krivico, znamo in zmoremo soočiti. Ko smo bili še mlajši, je bilo to toliko težje.
    In ravno o tem pripoveduje roman Kriva, o iskanju krivde, o občutkih krivde, o nalaganju krivde in tudi o krivici. O vseh tistih občutkih, ki jih mlad človek, mlada punca, če smo bolj natančni in če sledimo zgodbi Metke Cotič, na svoji poti odraščanja nenehno doživlja. Pa najsi bodo družinske razmere, v katerih tak človek odrašča še tako zelo idilične ali pa obratno; razsuta družina, prepojena z opijati vseh vrst, od alkohola do drog. Občutkom, ki izhajajo iz krivde, se je nemogoče izogniti, jim ubežati…

    15,85 
    Preberi več
  • V isti zanki

    V isti zanki

    0
    18,90 
    Preberi več
  • Hura, gremo jest!

    Hura, gremo jest!

    0

    Knjiga Jesperja Juula Hura, gremo jest! obravnava problematiko družinskih obrokov, s katero se v vsakodnevnem življenju srečujejo starši in otroci. Poudarja, da je dober obrok spretno odmerjena mešanica dobre hrane, skrbi, truda, bližine, estetike, čutnega doživetja ter spontanih osebnih občutkov in razpoloženja. To pomeni, da se razumevanje, kaj je uspešen obrok, bistveno razločuje od družine do družine.

    Nekateri jejo, da bi živeli, medtem ko drugi živijo, da bi jedli. V knjigi se avtor sprašuje naslednje: Kaj je dobra hrana – in kaj dober obed? Kako z otrokom v kuhinji? Kako se vesti za domačo mizo – in kako v restavraciji? Kaj storiti, ko so otroci izbirčni? Kaj tedaj, ko nočejo jesti ničesar – ali pa bi jedli vsak dan enako? Razmišlja tudi o hitri hrani in o slabi hrani, o prepiranju med jedjo, o debelosti, o sovraštvu do zelenjave, o najstnikih za mizo in o drugih večnih »biserih«, ki spremljajo družinske obede.

    19,99 
    Preberi več
  • Uspavanka za mladega očka

    Uspavanka za mladega očka

    0

    Roman Uspavanka za mladega očka odlikujejo predvsem izbrušen slog, natančna karakterizacija literarnih likov in zaŹnimiva zgodba. Odtujenost in razslojenost sodobne slovenske družbe, le-to Vidmarjeva vedno znova postavlja v ospredje dogajanja svojih socialno-psiholoških romanov, je najpomembnejši snovni element tega romana. Glavna literarna lika sta dva: devetnajstletna Špela in petnajstletni Tomi. Špela in Tomi predstavljata dva svetova, dva diametralno nasprotna socialna sloja: Špela je brezposeIna šivilja, ki sanjari o veliki karieri, ki jo čaka v velikem svetu, živi v družini s socialnega dna, kajti tudi njena starša sta brezposelna, Tomi sodi med sodobne japije, njegova kariera je natančno začrtana že v rosnih letih, njegov oče je bogat direktor, mama, ironično poimenovana gospa direktorjeva, ima eno samo skrb, in sicer kako ustaviti staranje. Špela in Tomi prihajata s tako različnih svetov, da se po logiki stvari ne bi smela nikoli srečati, pa se. In to pri Tomiju doma, kamor hodita Špela in njena mama pospravljat, da zaslužita denar za golo preživetje na robu družbe. Špela in Tomi imata spolne odnose, ti ne temeljijo niti na čustvih, niti na privlačnosti, zreducirani so na golo telesnost, morebiti tudi malce preračunljivi. Zgodi se nezaželena in seveda nenačrtovana nosečnost, ki Špelo na začetku sicer preseneti, potem pajo poskuša obrniti sebi v prid, Tomi bi bil dobra odskočna deska za vsaj delno izpolnitev sanj … Špela vidi v njem priložnost, denar, korak do višjega socialnega sloja. V Tomiju pusti nosečnost močne sledi, čeprav njegovi starši pričakovano razrešijo situacijo, poskrbijo za Špelin molk, se operejo pred ¯drugimi®, da ti ne bodo imeli kaj govoriti, še najmanj kaj slabega o njihovem sinu. Otrok postane nevidna povezava med Špelo in Tomijem, ta povezava je močnejša od česarkoli, kar sta bila doživela v svojih kratkih življenjih, hkrati pomeni povezanost za vse življenje. Tomi doživi pretres ob spoznanju svoje lahkomiselnosti, za Špelo se izsiljevanje ne izteče tako kot je načrtovala, na otroka – drobceno, nebogljeno bitje, ki bi moralo biti v taki situaciji edino pomembno – pa se itak nihče ne ozira…

    16,50 
    Preberi več