Leta 1979 izdano Življenje in pol je Tansijev prvi roman; zanj je prejel nagrado Prix Special du Festival de la Francophonie. Zgodba je postavljena v izmišljeno deželo Katamalanazijo, državo z 228 prazniki. Vlada ji pohotni, požrešni in okrutni diktator Veliki Odrešitelj, njegove značajske lastnosti pa malce spominjajo na Kralja Ubuja. Diktator ima seveda neomajno moč, vendar pa ga v hudih nočnih morah vztrajno obiskuje vodja upornikov Martial. Zlikovca so sicer že neštetokrat usmrtili, zmleli v pašteto in pojedli, a trdoživi razbojnik navkljub strahotnim postopkom kar noče umreti. Diktatorju še desetletja predrzno greni življenje, njegovo ‘polovično’ smrt in smrt celotne družine pa maščuje preživela hči, prelepa Chaidana, ki zapelje vse državnike in jih v sklepnem dejanju neusmiljeno umori. Zgodba, ki se v nadaljevanju vleče skozi več generacij odrešiteljev in upornikov, ima številne poteze magičnega realizma in pogosto spominja na nekatera Marquezova besedila. Nenehno se prepletata realno in fantastično; ljudje dočakajo dvesto let ali pa sploh ne umrejo, rojevajo se kosmati in mesožerski dojenčki, ipd. Obenem pa gre za neke vrste negativno utopijo, satiro na afriške diktature, ki neredko spomninja na Orwella. Avtor obravnava številne tabu teme: kanibalizem, incest, šamanizem, preživetje manjšin, politične in medijske manipulacije, vojne z biološkim orožjem itd. Vendar besedilo presega zgolj politično angažirano satiro, vezano na določen prostor in čas. Lahko se bere kot mit, pravljica, groteska ali pa univerzalna zgodba oboju za svobodo in lastno identiteto…