Gre za nadaljevanje uspešnice Štihanje? Ne, hvala, ki je bila v slovenski izdaji prodana že več kot 2000-krat. Avtorja Tjaša Štruc in Robert Špiler, sta pri novi knjigi o kompostiranju k njenemu ustvarjanju povabila še Aljaža Plankla, Damjana Čamernika (Biodrazda), Simona Grižoniča, Barbaro Kocina, Klemna Božnika ter Evo Pavlič Seifert in Aljaža Celarca, ki so prispevali svoje najboljše “recepte” za kompostiranje.

Namen kompostiranja je, da pridobimo kvaliteten kompost kot univerzalno gnojilo in mikrobiološko poživilo za naša tla in rastline. Bolj kot hranila v kompostu, nas zanima tisti živi (mikrobiološki) del komposta, ki oživlja tudi najbolj degradirana tla. Knjiga Kompost? Ja, prosim predstavlja zbrano osnovno znanje, ki sva ga avtorja Robert Špiler in Tjaša Štruc z izobraževanjem, raziskovanjem, predvsem pa z intenzivno prakso pridobila v (do zdaj) sedmih sezonah vrtnarjenja in kompostiranja. Knjiga je tako namenjena vrtnarjem.

V njej je zbranih 20 praktičnih receptov za kompostiranje.

Zakaj knjiga o kompostiranju?

Tjaša Štruc in Robert Špiler – avtorja knjige Kompost? Ja, prosim.

Kompostiranje je izjemno široka in obsežna tema, ki odpira vprašanje za vprašanjem. Knjiga Kompost? Ja, prosim predstavlja zbrano osnovno znanje, ki sva ga z izobraževanjem, raziskovanjem, predvsem pa z intenzivno prakso pridobila v (do zdaj) sedmih sezonah vrtnarjenja in kompostiranja. Knjiga je tako namenjena vrtnarjem.

V njej je na poljuden način zbrano znanje o razgradnji organskega materiala, ki bi ga moral obvladati vsak vrtnar. Tako tisti, ki vzgaja nekaj solate in začimb na 2 m2 površine, kot tisti, ki samooskrbo jemljemo resno. Govora je tudi o kompostiranju živalskega gnoja, kot zunanjega vira oz. če imate sami nekaj živali. V šali gre za posebno vejo »kmečke« alkimije, saj gnoj spreminjamo v črno zlato (beri: kompost).

Namen kompostiranje je, da pridobimo kvaliteten kompost kot univerzalno gnojilo in mikrobiološko poživilo za naša tla in rastline. V sonaravni pridelavi, kompost dodan našim tlom, predstavlja temelj rodovitnosti in ga res ni nikoli preveč. Bolj kot hranila v kompostu nas zanima tisti živi (mikrobiološki) del komposta, ki oživlja tudi najbolj degradirana tla. Knjiga ni namenjena večjim živinorejskim kmetijam, profesionalnim kompostarnam in komunalnim kompostarnam. Uporabljen jezik je poljuden z nekaj teoretičnimi izrazi, da se med seboj bolje razumemo. Največkrat uporabljeni in zahtevnejši izrazi so zbrani na začetku knjige v razlagi pojmov.