• Prihodnost zemlje – pogovori s papežem Frančiškom

    Prihodnost zemlje – pogovori s papežem Frančiškom

    0

    Avtor: Carlo Petrini

     

    Iz njunega skupnega zanimanja in skrbi za Zemljo in njeno prihodnost se je porodil pogovor, ki združuje neposrednost in globino ter nakaže poti, kako naj ekologija preneha biti slogan in postane odločitev. Odločitev za življenje naše Zemlje.

    Trije pogovori, zasnovani kot deli enotnega, povezanega dialoga, so se odvili ob pomembnih trenutkih v času:

    prvi v letu 2018, ko so – po potresu, ki je leta 2016 prizadel številna področja srednje Italije – začele po vsej Italiji spontano nastajati skupnosti Laudato si’, združbe državljanov vseh veroizpovedi, političnih usmeritev, narodnosti in družbenih razredov, ki na konkretni ravni delujejo v duhu okrožnice Hvaljen, moj Gospod in Frančiška Asiškega.

    Drugi pogovor je potekal leta 2019, le nekaj mesecev pred vse amazonsko škofovsko sinodo za območje – devetih držav, preko katerega se razteza Amazonija, na področju, kjer so, bolj kot kdaj koli, ogroženi tako – ekosistem kot staroselska ljudstva, ki v Amazoniji živijo in jo spoštujejo.

    Tretji pogovor se je odvil med pandemijo bolezni covid-19, ko je bilo človeštvo – po papeževih besedah »poteptano pod težo ne samo tega virusa, temveč še mnogih drugih, ki smo jim omogočili širjenje in rast. Krivičnih virusov: nebrzdane tržne ekonomije, velike-družbe ne nepravičnosti.«

     

    ODLOMEK IZ KNJIGE

    Okoljska kriza našega planeta je kriza tehnološko-znanstvene civilizacije in glavna točka obtožnice zoper enega od mitov našega časa: napredek. V krizi je zlasti demagoški model, ki je ne samo povečal razkorak med globalnim severom in jugom, temveč je, še bolj radikalno, razvrednotil človeško življenje. Okoljevarstveno vprašanje je tako postala »šifra« za stisko, v katero je zašlo človeštvo. Prav to priča o pomembnosti razmišljanja papeža Frančiška, ki preučuje, »kaj se dogaja z našim domom«. V svoji analizi papež Frančišek izhaja iz temeljnih antropoloških in etičnih vzrokov za to stisko, s čimer skuša osvetliti kulturne osnove, na katerih sloni sedanji proces rasti s svojimi očitnimi protislovji. Izkaže se, da razlogi za nerazumnost določenih obstoječih mehanizmov tičijo v izključno ekonomskem oziroma ekonomističnem pojmovanju napredka, ki si ga naivno in neodgovorno predstavljamo kot premočrten, domala samodejen in sam po sebi neomejen proces. Kar pa ni. Pandemija, ki nas je zajela, je ponudila dodaten  dokaz za to. Gre za krizo etične in, ob pozornejšem razmisleku, tudi duhovne narave, saj je to, v kar je zahodni svet zaupal, postavljeno pod vprašaj. Življenjski odnos, ki se vzpostavi med človeško skupnostjo in njenim naravnim okoljem, namreč ni preprost rezultat uporabe tehnike, pač pa spremenljiv proces, ki je navsezadnje odvisen od vrednostnih odločitev, ki jih človek sprejema. Tehnologija sama je uporabna znanost, saj človek vse znanstvene dosežke prej ali slej izkoristi na tehničnem področju z namenom, da bi iz narave pridobil kar največ dobrin in virov. Od tod tudi prepričanje, da se za tehnologijami in naravoslovjem – tako Jürgen Habermas – vedno skrivajo posebni človeški interesi in določene vrednote. Tovrstne interese določajo temeljne vrednote in prepričanja, ki vodijo posamezno družbo, ko tudi prevladujoča kulturna usmeritev. Okoljske krize tako ne gre interpretirati kot izključno tehničnega dejstva, razumeti jo je treba kot pokazatelj neke globlje krize, saj umiranju gozdov »okoli nas« lahko najdemo pendant v psihičnih in duhovnih nevrozah »v nas«, onesnaževanju voda pa v nihilističnem odnosu do življenja. Kaj je izvor tega mrzličnega pehanja za tako razčlovečujočim napredkom? Odgovor je samo en: neizmerna volja do prevlade. Vse pridobitve znanosti in tehnike so takoj pretvorjene v politično voljo z namenom širjenja in utrjevanja oblasti. Od tod pojmovanje rasti zgolj v kvantitativnem smislu, brez slehernega upoštevanja omejenosti virov in popolnoma zanemarjajoč kvalitativne potrebe, ki izhajajo iz njenega cilja – to pa je pristni človeški razvoj. Povsem drugačna je kultura, ki zasleduje druge, morda bolj arhaične izkušnje, pri kateri vodilo ni samo rast, temveč ravnovesje, in v kateri je tudi odnos človek-narava povsem drugačen. Prav zahodnjaške civilizacije so vzpostavile nekakšno dihotomično pojmovanje kulture in narave, vesti in življenjskega sveta. Takšne dihotomije vodijo v videnje narave izključno kot sredstva, kot predmeta docela zunanjega sveta, nad katerim človek lahko kar povprek uveljavlja svojo premoč, in ne kot življenjski prostor ali ekosistem, v katerem se odvija človeško življenje, ter s tem kot sestavno značilnost človekove biti in postajanja. Kako je prišlo do tega? V nasprotju s splošnim prepričanjem, po katerem naj bi človeku temelje za podreditev narave ponudila judovsko-krščanska religija, je iz družbene misli Cerkve razvidno naslednje: škodo je povzročilo napačno razumevanje svetopisemskih podatkov, še zlasti pa cenzura v zvezi s kategorijo stvarjenja. Obstaja tudi nekakšen zgodovinski protidokaz, namreč božja zapoved »Bodita rodovitna in množita se« je stara vsaj tri tisoč let, evropska osvajalno širitvena kultura, ki ima svoj začetek v odkritju Amerike, pa je vzniknila pred komaj štiristo leti. Temeljne vzroke za to uničevanje narave gre torej iskati drugje, in sicer – kot trdi J. Moltmann – v tako imenovani novoveški religiji oziroma predstavi o Bogu, ki si jo je ustvaril moderni človek. Pravzaprav začetek moderne dobe istočasno zaznamuje tudi začetek »konca narave«, ne samo iz ekonomskih in tehnoloških razlogov, temveč tudi zaradi božje podobe, ki se je uveljavila z renesanso. Gre za pojmovanje, ki je enostransko osredotočeno na  vsemogočnega Boga; slednjemu svet sicer pripada, a je obenem od njega ostro ločen, saj se Vsemogočnega dojema v njegovi nedostopni transcendenci. Tako se spričo »Boga«, ki ga mislimo »brez sveta«, izriše »svet«, zasnovan »brez Boga«, ki je potemtakem brez njegove skrivnosti in že žrtev svojega »odčaranja«. Iz te izkrivljene podobe božanskega v njegovi suvereni »izključnosti« lahko po analogiji izpeljemo enako problematično predstavo o človeku kot »gospodarju« in »vladarju« Zemlje.

    27,90 
    Preberi več
  • Povrnitev intuicije

    Povrnitev intuicije

    0

    Avtorica: Kathryn Harwig
    Prevod: Lidija Kreft

     

    Prirojeno jasnovidnost običajno pripisujemo otrokom. Ta knjiga pa razkriva manj znan fenomen globokega intuitivnega prebujenja pri odraslih. Zgodi se običajno okrog petdesetega leta starosti.

    Avtorica, jasnovidna medijka Kathryn Harwig, je že tisočim pomagala razumeti, negovati in sprejeti na novo odkrito jasnovidno zavedanje. V knjigi je prikazana preobrazbena moč intuicije; razloženo je, kako lahko s pomočjo intuicije sprejemamo sporočila prijateljev in družinskih članov, ki so že prešli na drugo stran. In si pridobimo več samozavesti, poguma in jasnosti. Avtorica nam svetuje, kako naj izboljšamo svojo intuicijo in kako odkrijemo, ali smo del tega duhovnega gibanja, ki se mu je po svetu pridružilo že na tisoče ljudi.

    Knjiga odkriva, da je lahko staranje dar, in spodbuja tiste, ki so že čez petdeset, da sprejmejo vlogo starešin in modrecev ter duhovno modrost predajajo novi generaciji. V starosti pogosteje doživljamo preizkušnje, kot so smrt partnerja ali otroka, huda bolezen ali nova kariera, morda celo spremembe v partnerskem odnosu. Redko kdo med nami v petdesetih ne doživi opozorilnega klica z druge strani tančice.

    Zdi se, da smo programirani, da v tretjem življenjskem obdobju prebudimo svoje naravne intuitivne sposobnosti. Namen te knjige je bralcu pomagati, da se pridruži temu kulturološkemu in duhovnemu preporodu starešin, modrecev, babur in vidcev.

    19,90 
    Preberi več
  • Življenje z avtizmom - Ne glej stran

    Življenje z avtizmom – Ne glej stran

    0

    Sprejmite ta zapis kot osebno povabilo v njen notranji svet, njena občutja, razmišljanje, dojemanje okolice in spoznajte, kako tuj je lahko videti svet skozi oči “čudnega” dekleta.

    24,00 
    Preberi več
  • Žvrkljanje olja za razstrupljanje in samozdravljenje

    Žvrkljanje olja za razstrupljanje in samozdravljenje

    0

    Žvrkljanje olja je preprosta, neškodljiva in poceni, a zagotovo ena od najmočnejših oblik zdravljenja. Najbolj očiten rezultat so bolj zdravi zobje in usta. Zobje postanejo bolj beli, dlesni bolj rožnate in bolj zdravega videza, dih pa bolj svež. Že samo zaradi tega se žvrkljanje izplača.

    17,90 
    Preberi več
  • 100 dejavnosti za spodbujanje razvoja pri malčkih po metodi Montessori

    100 dejavnosti za spodbujanje razvoja pri malčkih po metodi Montessori

    0

    Pedagogika montessori otroka obravnava kot celostno osebnost, ki jo moramo odrasli pospremiti v samostojnost tako, da
    spoštujemo njegovo naravno vedoželjnost in željo, da bi nekaj naredil sam. 

    22,95 
    Preberi več
  • Filmski almanah 2013

    Filmski almanah 2013

    0
    19,90 
    Preberi več
  • Seks - navodila za uporabo

    Seks – navodila za uporabo

    0

    Seks je star kot človeštvo – zakaj je torej po vseh teh letih tako težko najti skrivnosti dobrega seksa? Na srečo je tu priročnik Seks – navodila za uporabo, ki bo odgovoril na vsa vaša pereča vprašanja.

    14,95 
    Preberi več
  • Inteligentna čustva

    Inteligentna čustva

    0

    Čustva so naši veliki učitelji. ‘Lahko nas Ilasmejejo, razburi jo in pomirijo. So koristna in dragocena, lahko nas obvarujejo in nam dajo motivacijo. ‘Popravljajo našo smer in nam pomagajo, da pridemo do cilja. Če prisluhnemo njihovim sporočilom, lahko izboljšamo kakovost življenja sebi in drugim. COobro poznavanje čustev ustvarja duševno globino in stanje sreče, ki prihaja od znotraj.
    Z,mnogimi praktičnimi primeri avtorica na preprost in subtilen način predstavlja petnajst naših najpomembnejših čustev:
    • kaj je posamezno čustvo, kako nastane, od kod izvira, kako ga občutimo, se nanj odzovemo, ga razumemo in spoznamo njegovo sporočilo ter pomen,
    • kaj storiti, ko nas zajame energija neprijetnih in bolečih čustev, kako jih razbremeniti, uravnotežiti in preoblikovati v pozitivna,
    • usposablja nas, da postanemo ne le svoj lastni čustveni mentor, ampak povečamo dojemljivost tudi za občutke drugih ljudi in bivanje kot celoto.
    Z,razumevanjem našega čustvenega sveta na novo oživi naša sedanjost.

    19,28 
    Preberi več
  • Eseji z zahodnega roba

    Eseji z zahodnega roba

    0

    Esej je za pisatelja izziv. Spustiti se mora iz svojega fantazijskega, sanjskega sveta na realna da, se globoko zazreti vanje, potem pa grebsti po zemlji, prahu in neredko blatu, da bi prišel do njihovega bistva. Gre torej za dva različna svetova, zato sem se nemalo začudil, ko sem bil povabljen, da bi ob 7S-letnici slovenskega PEN kluba izrekel nekaj misli na simpoziju z nadvse privlačnim naslovom: Samo podoba Slovencev. Kot pisatelj s slovenskega zahodnega obrobja sem tako pripravil ščepec utrinkov, ki so značilni tako za primorski kot za vseslovenski svet. Organizatorji so moje izvajanje o lepi Vidi in hlapcu Jerneju uvrstili v sklop z naslovom Sledovi in sedanjost, skupaj z razmišljanji Vinka Moderndorferja, Žarka Petana, Alenke Puhar, Ljuba Sirca, Julijana Strajnarja in Igorja Torkarja.
    In tako se je začelo. Pred zbrano slovensko intelektualno elito sem pomislil in si zaželel, da bi k razpravi o slovenski stvarnosti in samobitnosti prispeval še kaj več kot zgolj referat. To pa sem hotel storiti s svojega nadvse značilnega in posebnega zornega kota slovenskega tržaškega in primorskega.
    Značilnosti tega zornega kota so razvidne že iz naslovov petih razdelkov te knjige, strnil pa bi jih v nekaj pojmov: slovenstvo, primorska upornost, liričnost…

    17,94 
    Preberi več