Gospa Aleksandra ali Kasandra se je vsak dan posebej naličila. s tem se je vsak dan prelevila iz Maruše Skalar v Kasandro. Zanjo je bilo to nujno, prijeten občutek, da skrbi zase, da se ohranja v kondiciji. Poudarila je obrvi in nos, v resnici si je nekoliko potemnila kožo med zgornjo ustnico in nosom, da je bila videti nekako moška. Že tako močan nos je postal še močnejši, zobje še bolj beli. Ni si prizadevala, da bi bila videti Ciganka, vsaj ne na prvi pogled. Negovanje drugačne podobe ni imelo smisla samo v tem, da je bila izven stanovanja težko prepoznana kot vedeževalka, pač pa je opazila, da se zradi temnešega tena in bolj poudarjenega obraza in tudi globokega glasu za žensko učinek njenega prerokovanja na obiskovalca nehote poveča. Vedela je, da ves obred, ki se ga je šla, stik z ljudmi, ki pričakujejo od nje napoved prihodnosti, nanaju deluje povratno – čutila je, da ljudje v njej vzbujajo moč, potrebo in ji jo tudi dajejo, ji jo vračajo.