[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
\n
knjige.plus – super knjige za super ceno
Kreativno brezmejnost brezplačnih kartic Feliks, ki na stojalih po vsej Sloveniji svoje uporabnike razveseljujejo že sedmo leto zapored, v knjižni obliki predstavljamo že v tretjem almanahu. Če smo se v prvem pregledu pred dvema letoma omejili na sedanjost, v lanskem drugem pa se podali v zgodovino kartic na Slovenskem, se tokrat s temami, ki so blizu oglaševanju, podajamo v našo bližnjo prihodnost.
Ustvarjalci, ki iščejo izzive na obeh straneh – prek vizualne in pripovedne estetike – so most med oglaševanjem in filmom, ki ga z vse višjo naklado in za vse več bralcev zadnjih pet let vestno pokriva brezplačna revija Premiera, drugi medij iz naše hiše. In če se filmski režiserji podajajo v svet filma, da tam odčarajo svoje sanje ter oglaševalci na celuloidnem traku iščejo priložnost za najbolj opazno promocijo svojih izdelkov in storitev, se film skuša vse bolj dotakniti resnice, da s tem začara tudi največje nejevemeže. Oglaševanje in film sta tako povezana bolj kot kadarkoli do sedaj in tudi zato so kartice Feliks ter revija Premiera dve prijetni plati iste resničnosti, življenja samega…
“Kartice Feliks so poleg Premiere drugi medij, ki nastajajo v našem podjetju. Ob nedavni petletnici njihovega obstoja je v knjižni zbirki Premiera ob pomoči, ki jo je prispeval nizozemski zbiratelj brezplačnih kartic Jan J. de Vries, nastala knjiga, ki ta popularni brezplačni medij natančno opisuje. Tako imate v prvem delu predstavljeno zgodovino in pojavne oblike brezplačnih kartic po vsem svetu. V drugem delu knjige je predstavljena zgodovina kartic Feliks in način njihovega delovanja, v najobsežnejšem tretjem delu pa je kataloški pregled vseh dosedanjih kartic Feliks. Glede na to, da je knjiga tiskana v barvah, lahko tu vidite, kakšne brezplačne kartice so po Sloveniji krožile v zadnjih petih letih. V zadnjem delu je predstavljena še revija Premiera, njeni začetki in njeno stanje ob začetku njenega četrtega koledarskega leta izhajanja…
“
Pričujoča knjiga je nastala z željo po večjem medsebojnem razumevanju in poglabljanju medčloveških odnosov ter spoznavanju vzrokov kriz pri sodobnem človeku. Predvsem sem skušal v novelah zajeti tipiko slovenskega človeka in vzroke njegovih travmatičnih doživetij, kot se odkrivajo na sestankih Alternativne terapevtske skupnosti (AH), ki jih vodi dr. Janez Rugelj. Zavedam se, da je osvetljevanje človekove intime zelo občutljivo področje, ki zahteva empatično vživljanje v sočloveka. Potrebna je tudi osebna naklonjenost avtorja do vsakega primera posebej. Predstavljeni primeri skušajo prikazati pristop pri osebnostnem urejanju, kot tudi metode dela pri celotni odpravi vzrokov motenosti in graditvi ustvarjalne osebnosti. Bistvo metode dr. Janeza Ruglja je v iskanju spodbude za osebnostno rast. Dodaten vpogled v Pet primerov podajajo strokovni komentarji dr. Janeza Ruglja ter predstavitev njegove metode dela v zaključnem prispevku…
V svetu, ki se vrti kot kolut, je kompozicija filmske glasbe že našla svoj prostor, na tej strani Alp pa ji morajo glasbeni arheologi in vakuumsko zaprti akademski krogi šele najti mesto, ki ji pripada, saj je dosedanja odsotnost vprašanja kompozicije filmske glasbe, njenih vsebin in kompetentnih avtorjev/predavateljev bila prevelika. Mitja Reichenberg je eden od ustvarjalcev, ki se z vso resnostjo ukvarjajo z natančnimi vprašanji in najpomembnejšimi segmenti kompozicije filmske glasbe. V tem uvodu v zgodovino filmske glasbe je pod drobnogled vzel umetniške in življenjske poti največjih komponistov, ki so s filmsko glasbo začenjali v prvih desetletjih preteklega stoletja, hkrati pa je slikovno nazorno, s primeri partitur in fotografij iz posameznih filmov, glasbo predstavil tako, da jo celo ob branju lahko slišiš, čeprav je ne poznaš…
Filmska kompozicija je več kot sledenje sličicam, kadrom ali filmskim likom, zato je predvsem avtonomna z neskončno možnostjo adaptacije, empatije in umetniške tolerance. Ker izhaja iz same zgodovine, je povezanost z njo nujna in se ne sme nikoli pretrgati. Le dobro poznavanje, razumevanje in sistematični študij daje komponistu filmske glasbe možnost, da se odbije od togosti akademske stroke in se poda na pot samotnega nomada po svetu glasbene umetnosti…
Mnogi upravičeno trdijo, da je Pedro Almodovar – kot skrivnostni
pripovedovalec zgodb s političnimi komentarji, ki živi kot gospodinja,
je nekoč verjel v socialistično vlado, predstavlja movido, ne verjame v
čudeže, ima rad neorealistične filme, samega sebe jemlje resno, se boji
umetniške popolnosti, ga privlači pop kultura sedemdesetih let, je nor
na Garcio Marqueza, ga ne zanima Latinska Amerika, ne mara otrok,
noce postati starejša oseba, saj hoce ostati otrok, ima nedisciplinirano
osebnost, je marginalni režiser, je zelo naiven opazovalec in je zelo
španski, kot trdi sam, ljubi Madrid, s katerim raste, ima rad neodgovorne
in predrzne ljudi, ustvarja filme onkraj spomina na španskega
tirana, verjame v čustva in gledalčevo identificiranje s filmskimi problemi,
verjame, da še nikoli nismo živeli tako odtujeno, kot živimo
danes, raziskuje polje želje in ima zelo rad film Modri žamet Davida
Lyncha, veliko razmišlja o filmih, ki sta jih posnela Rossellini in De
Sica, se ni nikoli šolal na filmski akademiji in ga je najvec naučil…
“Avtor nam na svoj prepoznaven način predstavi ozadje nastajanja tega, po mnogih anketah najboljšega filma vseh časov ter ga začini z njegovo izvrstno analizo. Hollywood in Amerika tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja pred nami vstaneta kot resnična, dogajanje v spretni režiji pisca nam v divjem tempu diha za vratom, ritem nikoli ne popušča, suspenz je ves čas trdno podložen, mit pa ponovno oživi in zažari…
“
Knjiga se začne z anekdoto, kako Brian De Palma avtorja ni hotel nito pogledati, v nadaljevanju pa razkrije, zakaj je bilo temu tako. Sicer je coolecija no. 1 zbirkaigrivih esejev o nekaterih največjih režiserjih in igralcih. Kot večina drugih avtorjevih knjig se bere kot roman, čeprav namesto fikcije vsebuje zbirko anekdot, življenjepisov in portreov…
Ko je Ameriko na začetku tridesetih zgrabila huda gospodarska kriza in je začel obisk v kinu naglo padati, so v Hollywoodu sklenili, da bodo ljudje poslej za ceno ene vstopnice dobili dva filma. B-filmi so bili na hitro in poceni posneta programska mašila. Studijem niso vzeli niti denarja niti časa – vsak studio je imel tedaj lastno produkcijo, lastno distribucijo in lastno mrežo dvoran. Ta knjiga je knjiga režiserjev, ki so ustvarjali B-film…
Umri na drugem mestu je kratka zgodovina napetih filmov, pravzaprav zgodovina treh obdobij napetega filma. Vse skupaj se začne s filmi noir, mračnimi, črnimi, pesimistični, ciničnimi, pogosto nihilističnimi kriminalkami, ki jih je Hollywood snemal v štiridesetih in pedesetih…
Zguncarije so namreč nekakšen filmski ekvivalent Murphyjevega zakona. Tu je v obliki zabavnih, kratko zapisanih pravilih, ki so nastala ob gledanju filmov, zbran pester mozaik klišejev in obveznih scen, ki jih že desetletja uporablja holivudska filmska pocarija…
V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih so distributerji Slovenijo zasuvali s filmski listi, reklamnimi materiali, ki so bili pravi filmski fetiši. Mnogi so tedaj te filmske liste zbirali. Štefančičeva knjiga vsebuje natančen pregled filmskih listov v povezavi s tedanjo logiko filmskega prikazovanja, ob kateri so mnogi filmi prihajali na naš spored z večletno zamudo. poleg esejističnega dela je v sliki in besedi predstavljeno tudi stopedeset najbolj reprezentativnih filmskih listov…
Pasijon, stara glasbena oblika, ki je v bistvu spevoigra na svetopisemsko zgodbo o Kristusovem trpljenju in smrti, je bila osnova, na katero je Peter Gabriel postavil svojo glasbeno pripoved. Prav ta zvočna podoba pa je bila podlaga, na kateri je zrasel sedaj že kultni film, delo režiserja Martina Scorseseja po literarni predlogi Nikosa Kazantzakisa, Zadnja Kristusova skušnjava. Avtor se loteva materiala iz dveh strani: prvič kot glasbeno-historičnega pojava, torej kot pasijona, ki nas hote ali nehote pelje po poti rimskokatoliške mitologije, polne miselnih zablod, neresnic in sprenevedanja o samem Kristusu…
V tej knjigi s krovnim naslovom Soba za paniko sta se avtorja Dušan Rutar in Mitja Reichenberg v povezavi z zadnjim filmom Davida Fincherja lotila obravnavanja vsak svoje teme: Rutar se je povezavi s filmom posvetil predvsem filozofiji in psihoanalizi drugega, Reichenberg pa se je v povezavi z glasbeno partituro Howarda Shorea za film Soba za paniko ukvarjal predvsem z analizo filmskega zvoka kot takega…
A.I. je zadel živec sodobne popkulturne shizofrenije. Zato ne preseneča, da so ga vsi dojeli v kontekstu shizofrenije – v kontekstu shizofrenega sloga, shizofrene montaže, shizofrene naracije…
Knjiga je tematsko razdeljena na tri dele: prvi opisuje stanje v slovenski kinematografiji v zadnjih letih, drugi del nakazuje probleme evropske filmske industrije in studia PolyGram, v tretjem delu pa se avtor posveti ameriškemu filmskemu sistemu, in sicer podrobneje studiema DreamWorks in Miramax…
Filmski nadaljevanki Gospodar Prstanov in Harry Potter sta tako filmska kot sociološka fenomena. Še toliko bolj, ker nastopata v paru, ker sta oba narejena po izjemno branih in prodajanih literarnih predlogah, ker sta se kot filma pojavila praktično hkrati in ker vse kaže na to, da bosta še nekaj časa prisotna v naši filmski zavesti…
Marilyn Monroe je bila tako lepa, da jo še vedno vsi predelujejo. Res, čisto vsi: pop kultura, art, znanost, nove generacije, novi mediji, teoretiki zarot, sodna medicina, reklame, dizajnerji. Tudi Madonna in Debbie Harry sta bili nekaj časa Marilyn Monroe – nista dolgo vzdržali. To, da si Marilyn Monroe, je nemogoče vzdržati. Pritisk je prehud. Niti sama Marilyn ni vzdržala dolgo – le 36 let. Njene politike ni bilo težko prečitati: če namreč gledate njene filme, se vam hitro zazdi, da je sicer vedela, kaj pomeni seksapil za kariero, a da se obenem kljub temu ni čisto zavedala prometnih zastojev, ki jih je povzročala. Ko ji v Sedmih letih skomin veter dvigne krilo, nima pojma, da bo popkulturi čez pol stoletja še vedno prihajalo. Tudi ko je bila oblečena, se je vedno zdelo, ;da j_ gola. Norica, ki jo je bilo strah, da bo znorela. Z napol odprtimi usti. In napol zaprtimi očmi. Marilyn Monroe je bila prototip filmske. zvezde – napol mesečnica, napol mučenica, napol otrok, napol ženska na robu živčnega zloma, napol flesh impact in napol dumb blonde, vedno pripravljena na vse, tudi na dirty old men (in dirty jokes), toda ko je zapela, recimo “That Old Black Magic” v Avtobusni postaji, ni bilo nobenega dvoma, da poje sebi. Sebe je imela raje kot film…
Ko se je Arnold Schwarzenegger zavihtel v guvernerski prestol Kalifornije, je s tem le postavil piko na i – vsa sodobna ameriška politika se je začela v Hollywoodu. V nekem starem h’woodskem filmu se odvetnik po devetnajstih letih vrne v malo ameriško mesto, v katerem so vsi prepričani, da je 19-1etna Mary v resnici njegova nezakonska hči. Ko je odšel, se je rodila. Je njegova ali ne? Mary zaradi te negotovosti tako trpi, da njen snubec, sošolec, raje kar zbeži. “Kdo sem,” vpraša svojo krušno mater, ki leži na smrtni postelji – in ki izdihne, še preden bi lahko odgovorila. Šit. In ker tudi odvetnik, za katerega se mimogrede izkaže, da je “pomembno prispeval k lansiranju atomske vojne”, svojega oče¬tovstva niti ne zanika niti ne prizna, postane njena bolečina tako neznosna, da – kot prava škandaloznica in mučenica – pokoketira s samomorom. Ker pa njen potencialni oče ni le vojni heroj, ampak tudi ribič, ji utopitev v laguni ne uspe. Kar ju tako zbliža, da lokalna učiteljica dahne: “Mislim, da se sploh ne zavedata, koliko pomenita drug drugemu. Pojdi zdaj k Mary in nehaj igrati očeta. Že tedne si vanjo zaljubljen!” Oh. In res, na koncu filma odvetnik razkrije, da je prečekiral dokumente, ki pravijo, da Mary ni njegova hči – planeta si v objem, skočita na vlak in odpotujeta v happy end. Ho!…
»Čudovito branje.«
– Daniel Kahneman, avtor knjige Razmišljanje, hitro in počasno
»TO. To je prava knjiga za današnji čas!«
– Brené Brown, avtorica knjige Darovi nepopolnosti
V knjigi Premisli še enkrat večkrat nagrajeni psiholog in avtor uspešnic Daš in dobiš ter Izvirnost s pomočjo mnogih raziskav, primerov in znanstvenih ugotovitev z različnih področij postavi pod drobnogled načine človekovega razmišljanja ter ustvarjanja lastnega pogleda na določeno težavo. V strokovno utemeljeni knjigi Grant zagovarja stališče, da imamo človekovo inteligenco običajno za sposobnost mišljenja in učenja. Vendar pa v hitro spreminjajočem se svetu vse bolj postaja tudi nujno potreben tudi drugačen nabor kognitivnih sposobnosti: to je sposobnost, da ponovno premisliš o že premišljenem in odločenem ter da se moraš znati tudi odvaditi nečesa, česar si se že naučil, saj to ni več uporabno v svetu, v katerem si.
V času, kjer se ljudje v svojem delovnem in življenjskem procesu pogosto preveč prepustimo generičnim odzivom na zunanje izzive in obstanejo v območju mentalnega udobja, Grant postreže s pristopom, ki je – glede na današnji svet – veliko bolj utemeljen, saj trdi, da nam ni treba verjeti vsega, kar mislimo, in nam ni treba ponotranjiti vsega, kar čutimo. Če je znanje moč, je razumevanje in uporaba tega, česar ne vemo, modrost.
»Ta knjiga je povabilo, da opustite znanja in prepričanja, ki vam ne služijo več dobro, in svoj občutek sebe zasidrate v prožnost, ne doslednost. Če obvladate umetnost ponovnega razmisleka, sem prepričan, da boste bolje uspevali pri poklicnem delu in boste srečnejši v življenju. S ponovnim razmislekom lahko pridete do novih rešitev starih problemov in stare
rešitve uporabite pri novih problemih. Po tej poti se lahko naučite več od ljudi okoli sebe in živite z manj obžalovanji. Modrost je v tem, da se zavedamo, kdaj je pravi čas, da odvržemo orodje, ki ga najbolj cenimo – in dele svoje identitete, ki nam tako veliko pomenijo.« – iz knjige
»Adam Grant verjame, da je ohranjanje odprtega uma veščina, ki se je lahko naučite. Nihče pa vas te zelo uporabne veščine ne more naučiti bolje kot on v tem čudovitem knjižnem branju. Osupljivi vpogledi v tej briljantni knjigi zagotavljajo, da boste ponovno premislili svoja prepričanja ter tudi najpomembnejše odločitve.«
– Daniel Kahneman, Nobelov nagrajenec za ekonomijo in avtor mednarodne uspešnice Razmišljanje, hitro in počasno in soavtor knjige Hrup
Adam Grant (1981) je psiholog in že kar nekaj let eden najbolje ocenjenih profesorjev na ugledni Univerzi Wharton, prejemnik več nagrad ter avtor knjig Daš in dobiš ter Izvirnost, v katerih raziskuje zmožnost posameznika, da s svojimi sposobnostmi prispeva k blaginji družbe. Njegova raziskovalna področja so usmerjena na preučevanje človeške motivacije in iskanja načinov, s katerimi si človek lahko zagotovi ustvarjalno življenje.
Napisal je tudi uspešnice Umirjenost je ključ, Ovira je pot in Ego je vaš sovražnik.
»Odločen poziv k dejanjem za vsakega izmed nas.« – Matthew McConaughey
»Razumljiv in navdihujoč vodnik, ki vas bo naučil razviti to najvišjo od človeških vrlin.«
– Robert Green, avtor knjige 48 zakonov moči
Ničesar ni mogoče storiti brez poguma. To nas uči zgodovina od antičnih Špartancev do sodobnih civilnodružbenih gibanj, od pionirskih znanstvenikov do vizionarskih podjetnikov, od Charlesa de Gaulla do Florence Nightingale. Voditelji in voditeljice so v preteklosti zaradi tveganj, ki so jih bili pripravljeni sprejeti, vedno znova našli pot do svoje veličine. Danes pa (nas) je večina paralizirana od strahu.
V knjigi Pogum kliče, prvem delu nove serije, v kateri bo priznani pisec knjižnih uspešnic Ryan Holiday osvetlil brezčasne stoiške vrline, nam avtor pokaže, zakaj je pogum tako pomemben in kako ga lahko negujemo v svojem življenju. Z opisovanjem in analiziranjem tistih posameznic in posameznikov, ki so se v preteklosti odzvali klicu usode, nam Holiday pokaže, kako lahko tudi mi stopimo korak naprej takrat, ko se drugi umaknejo.
Pogum nikoli ni pomenil brezglavo zaganjanje v spopad: bil je predvsem sposobnost presojanja, kako v pravem trenutku narediti pravo stvar. Gre za spoštovanje običajev in dogovorov ter zavzemanje za tisto, v kar verjameš: gre za ustvarjalnost, velikodušnost in vzdržljivost. To pa je edini način, kako živeti izjemno, izpolnjujoče in resnično življenje.
Vse v življenju se začne s pogumom.
Ta knjiga vas bo opremila s hrabrostjo, da lahko začnete.
Iz knjige:
Pogum: mogočna sila, ki nam omogoča, da premagamo ovire, se spopademo za svoj prav, naredimo nekaj za druge, spodbudimo spremembe – in, seveda, postanemo, kdo smo v resnici.
Klic poguma pride do vsakega od nas. Se bom odzval nanj?
Če ne jaz, potem kdo?
Če ne zdaj, potem kdaj?
O AVTORJU
Ryan Holiday je priznani ameriški motivator, medijski strateg in pisec. Pri devetnajstih je prekinil študij, da bi kot vajenec začel delati pri Robertu Greenu, avtorju vplivnih knjižnih uspešnic. Kasneje je postal svetovalec v nekaterih največjih podjetjih na svetu. Napisal je deset knjig in ustanovil podjetje Brass Check. Kot strateški svetovalec sodeluje s številnimi avtorji knjižnih uspešnic, med njimi sta Neil Strauss in Tony Robbins, s televizijskimi in političnimi voditelji, športnimi trenerji in s športniki. Njegove trženjske modele uporabljajo podjetja, kot so Twitter, YouTube in Google. Živi na majhnem ranču v Teksasu. V slovenščino so do zdaj že prevedene njegove knjige Ego je naš sovražnik, Ovira je pot in Umirjenost je ključ.
Trije profesorji, avtorji številnih uspešnic in avtoritete na svojem področju, so skupaj napisali Hrup, knjigo o prelomnih ugotovitvah, zakaj se napačno odločamo ter kako lahko obvladamo tako hrup kot kognitivno pristranskost.
Plan B. Knjiga leta o temi stoletja! Plan B je krik k pozornosti. Toliko lahko storim(o). Podnebna kriza se stopnjuje. Je sploh še mogoče kaj spremeniti? Avtor knjige in novinar Boštjan Videmšek je skupaj s priznanim fotografom Matjažem Krivicem odšel na »pot okoli sveta«, da bi našel odgovore, če ti sploh obstajajo
Svoboda pripada posameznikom. Da bi lahko bili svobodni, potrebujemo zdravje. Za zdravje pa potrebujemo drug drugega.
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!
Obvestili vas bomo, ko bo knjige.plus znova aktivna.
Do takrat vas vabimo na cangura.com.
Za boljšo izkušnjo uporabljamo piškotke za analitiko. Politika zasebnosti