Availability: In Stock

27.grafični bienale – 6. 9.-28. 10. 2007 -The 27th Biennial of Graphic Arts – 6 September-28 October 2007

Bienalna predstavitev katerekoli umetnosti že zaradi same narave bienala prikazuje trenutno stanje umetnosti, z zaporednimi razstavami v krajših časovnih presledkih pa spremlja tudi njeno gibanje in razvoj.
Ljubljanski mednarodni grafični bienale je imel ob nastanku (leta 1955) dve še posebno pomembni nalogi. Prva je bila, da našemu, po drugi svetovni vojni precej zaprtemu likovnemu življenju odkrije evropsko, zlasti zahodno sočasno likovno ustvarjanje in ugotovi, kam se je uvrstila domača grafična ustvarjalnost v širšem likovnem prostoru. Druga naloga pa je bila, da ji omogoči primerjalni razvoj. To delo je bienale opravil. Z vsemi nadaljnjimi prireditvami pa je bolj ali manj uspešno spremljal likovno gibanje v svetu.
V šestdesetih letih, kmalu po renesansi grafike v ZDA, ki je dala nove spodbude, smo bili priča izrednemu razmahu grafičnih prireditev v svetu, takih, ki so predstavljale grafično dejavnost celovito ali samo regionalno. Ni jih veliko obstalo. Ljubljanski bienale je dokazal svojo vitalnost. Moč mu je dajalo tudi prepričanje, da Ljubljana mora obdržati mednarodno prireditev, ki je opazno spodbudila in dvignila domače ustvarjanje(Ljubljanska grafična šola) in pridobila naklonjenost domačega in tujega občinstva.
Osemdeseta leta so z novo podobo doživela temeljito likovno preobrazbo, v grafiki tudi zaradi novih reprodukcijskih možnosti. To je sprožilo živahna razglabljanja o tem, kakšna bo usoda ljubljanske prireditve. Zagovorniki
velikega izročila čiste umetniške grafike in privrženci visoke reproduktibilnosti demokratičnih tehničnih izzivov so s svojimi nasprotujočimi si mnenji vplivali tudi na same umetnike, da so se začeli odločati za novosti. Na tem razpotju sta durerjanska in guttenberška smer ubrali vsaka svojo pot.
Bienale se tradiciji ni odrekel, vrata pa je odprl tudi novim pristopom. To je bil čas instalacij, umetnost je stopila iz ateljeja in intime, se otresla čustvene navezanosti. Grafika je zapustila male formate in na megaformatih zavzela tudi ulico, se začela spogledovati z oblikovanjem in kar nekajkrat postala embalaža, pomembnejša od vsebine. Predstavniki obeh omenjenih smeri pa so začutili skupno potrebo, da se približajo življenju neposredno, postanejo življenjski. Na tej podlagi je bienale gradil naprej.

Category:

Opis

Bienalna predstavitev katerekoli umetnosti že zaradi same narave bienala prikazuje trenutno stanje umetnosti, z zaporednimi razstavami v krajših časovnih presledkih pa spremlja tudi njeno gibanje in razvoj. Ljubljanski mednarodni grafični bienale je imel ob nastanku (leta 1955) dve še posebno pomembni nalogi. Prva je bila, da našemu, po drugi svetovni vojni precej zaprtemu likovnemu življenju odkrije evropsko, zlasti zahodno sočasno likovno ustvarjanje in ugotovi, kam se je uvrstila domača grafična ustvarjalnost v širšem likovnem prostoru. Druga naloga pa je bila, da ji omogoči primerjalni razvoj. To delo je bienale opravil. Z vsemi nadaljnjimi prireditvami pa je bolj ali manj uspešno spremljal likovno gibanje v svetu. V šestdesetih letih, kmalu po renesansi grafike v ZDA, ki je dala nove spodbude, smo bili priča izrednemu razmahu grafičnih prireditev v svetu, takih, ki so predstavljale grafično dejavnost celovito ali samo regionalno. Ni jih veliko obstalo. Ljubljanski bienale je dokazal svojo vitalnost. Moč mu je dajalo tudi prepričanje, da Ljubljana mora obdržati mednarodno prireditev, ki je opazno spodbudila in dvignila domače ustvarjanje(Ljubljanska grafična šola) in pridobila naklonjenost domačega in tujega občinstva. Osemdeseta leta so z novo podobo doživela temeljito likovno preobrazbo, v grafiki tudi zaradi novih reprodukcijskih možnosti. To je sprožilo živahna razglabljanja o tem, kakšna bo usoda ljubljanske prireditve. Zagovorniki velikega izročila čiste umetniške grafike in privrženci visoke reproduktibilnosti demokratičnih tehničnih izzivov so s svojimi nasprotujočimi si mnenji vplivali tudi na same umetnike, da so se začeli odločati za novosti. Na tem razpotju sta durerjanska in guttenberška smer ubrali vsaka svojo pot. Bienale se tradiciji ni odrekel, vrata pa je odprl tudi novim pristopom. To je bil čas instalacij, umetnost je stopila iz ateljeja in intime, se otresla čustvene navezanosti. Grafika je zapustila male formate in na megaformatih zavzela tudi ulico, se začela spogledovati z oblikovanjem in kar nekajkrat postala embalaža, pomembnejša od vsebine. Predstavniki obeh omenjenih smeri pa so začutili skupno potrebo, da se približajo življenju neposredno, postanejo življenjski. Na tej podlagi je bienale gradil naprej.

Mnenja

Zaenkrat še ni mnenj.

Bodi prvi ocenjevalec “27.grafični bienale – 6. 9.-28. 10. 2007 -The 27th Biennial of Graphic Arts – 6 September-28 October 2007”