Opis
Prav med tema dvema umetniškima ekstremoma Ä med naturalizmom in avantgardo Ä se izrišejo poglavitne konture Rezmanovega literarnega interesa, ki s svojo pisavo reagira predvsem na svoj domači retromoderni tehnološki milje, kakršen nam je znan iz dokumentarnega gradiva o industrijskih revolucijah s konca 19. in prve polovice 20. stoletja, hkrati pa jih Ä predvsem v svojem proznem opusu Ä prepoji z imaginarijem, personalno perspektivo in etosom sodobnega rudarskega okolja. Na polju sodobne uprizoritvene pisave Rezman z redimejdom Tajni kozel (Sivec) v Šoštanju ali Šesti, šesti, šestindevetdeset fokus z umetniškega dela prestavi na polje intervencijske umetniške geste, ki bi jo lahko uvrstili v t. i. prilagojeni ready-made (ready-made aidé), kakršen je v vizualnih umetnostih npr. ¯Pobarvani kruh® Mana Raya, pa seveda na polje relacijskih estetik, o katerih v svoji istoimenski knjigi govori francoski kustos in umetnostni zgodovinar Nicolas Bourriaud. S tem se njegova dramatika uvršča med težnje sodobnih uprizoritvenih pisav. Med omenjenima dvema ekstremoma Rezman izumi dramolete, ki jih žanrsko opredeli kot ¯harmsovke®, kar se seveda nanaša na pisatelja Daniila Harmsa (1905 Ä 1942), poglavitnega predstavnika ruske avantgardne literarno-gledališke skupine Oberiu (1928 – 1931), ki je zavrnila dramski realizem in konvencionalne dramske strukture zapleta ter izumila nekakšno dramsko križanko, prepojeno z atmosfero temačne, zle usodnosti, kakršno pozna dramatika Maurica Maeterlincka in proza Franza Kafke, ter s humornim absurdizmom Nikolaja Vasiljeviča Gogolja.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.