Besede o neubesedljivem : tema duhovnosti v sodobni slovenski prozi

V zadnjem desetletju se je tudi na Slovenskem vse bolj popularno ¯ukvarjati z duhovnostjo®. Na knjigarniških policah je pod skupnim pojmom ezoterika vsak dan več literature, ki naj bi usmerjala k višjim vrednotam človeškega bitja – k samoaktualizaciji, samozavedanju, osebnostni rasti oziroma duhovnemu razvoju, kakor je to področje tudi poimenovano, razne skupine in skupnosti prirejajo predavanja, seminarje in tečaje, na katerih p(r)odajajo tako imenovano višje znanje, modno je meditirati, spekulirati o smislu življenja, zavedati se svojega bistva in podobno. Po eni strani je zelo pozitivno, da duhovno ozaveščanje ni več nekaj mističnega, ekskluzivističnega, ločenega od vsakdanjega življenja, knjige, seminarji, učitelji so dostopni praktično vsakomur. Po drugi strani pa ta dostopnost avtomatsko pomeni komercializacijo, trivializacijo, celo razvrednotenje tega, kar duhovnost avtentično pomeni: spoznavanje sebe kot duhovnega bitja ter vzpostavljanje temu primernega odnosa z drugimi duhovnimi entitetami. Poleg vseh novodobnih gibanj in šol, avtentičnost katerih je vprašljiva, naj bi se v okviru religij in duhovnih skupnosti, ki so označene kot verodostojne, ohranjal pristen duhovni nauk, ta pa je tudi področje proučevanja filozofije in nekaterih drugih humanističnih ved. Izbira metod in nazorov je torej obsežna, od posameznika…