Deček v črtasti pižami – Zbirka Nekoč

Dogajanje je postavljeno v obdobje druge svetovne vojne. Devetletnemu Brunu se zdi, da se mu zgodi velika krivica, saj se mora Ä nenapovedano in brez kakršne koli natančne obrazložitve (oče je pač dobil odgovorno službo!) Ä celotna družina tako rekoč čez noč preseliti iz Berlina, dlje kot kilometer proč, na Poljsko. Toda Bruno in njegova tri leta starejša sestra Gretel sta še lep čas prepričana, da je njihov novi dom nekje na nemškem podeželju. Bruno, osamljen, kot je, se poloti edine možne samostojne dejavnosti, raziskovanja.
Pa ne raziskovanja po hiši, saj je le-ta v primerjavi z njihovo prejšnjo naravnost mala in nezanimiva, temveč raziskovanja okrog hiše. Sledi šok: nedaleč od hiše naleti na visoko žičnato ograjo, ki se vleče v nedogled. Za ograjo pa ni trave, sploh nikakršnega zelenja, le tla iz temno rdeče, pesku podobne snovi, nizke koče in velike pravokotne stavbe, v daljavi pa še ena ali dve stavbi s tovarniškim dimnikom … In mravljišče ljudi, vsi z enakimi oblačili Ä sivo črtasto pižamo. Ko želi o tem povprašati očeta, mu ta odgovori: Ah, tiste ljudi misliš. Tisti ljudje … no, tisto sploh niso ljudje, Bruno. No, vsaj ne v tem pomenu besede, kot mi to razumemo. Ta nenavadno pusti prostor je pravzaprav Ä koncentracijsko taborišče, čeprav Bruno o tem ne ve ničesar.
Pripoved, čeprav fiktivna, pa vendarle resnična zgodba premnogih ljudi, je zaradi enostavne dikcije razumljiva in zanimiva za mlajše bralce, hkrati pa se z enako intenzivnostjo dotakne vseh generacij.