Opis
V odlični zbirki petdesetih kratkih zgodb belgijskega pisatelja, fotografa, izdelovalca nenavadnih objektov in filmskega režiserja (1920–1993), nadrealista in sodobnika Renéja Magritta so pogosto bizarna izhodišča lepo zasukana v lasten paradoks. Tako imamo, recimo, slikarja (Slikarski prostor), ki med slikanjem mesta na neki strehi opazi majceno rumeno liso, se jo odloči poiskati v naravi, ima s tem težave, na koncu pa se njegova kreacija, ki je v nori ustvarjalni noči že davno prestopila meje platna, izkaže za v celoti prebarvano z debelo plastjo enolične rumene barve. Ali pa t. i. Priče prahu (Cilj za sredstvo), ki celo vlamljajo v meščanske domove, da tam raztrosijo nekaj prahu in s tem opozarjajo na minljivost, čaščenje prahu pa izvajajo celo v puščavi. Inteligentno.
Samo Rugelj
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.