Opis
Luna visi kot okrasek, ki ga veter samovoljno ziblje, in tolikšna lepota je za tiste, ki gledamo skozi strešno lino v zaporu, neznosna. Nihče noče upreti pogleda vanjo, kajti obda nas kolobar osamljenosti in polasti se nas tesnoba, vzbudi željo, da bi premaknili čas, prostor, predvsem pa preteklost, da bi z lastnimi rokami, kot bi bili iz gline, izoblikovali sedanjost in prihodnost.”
Kubanski pisatelj Ángel Santiesteban (1966) se ukvarja izključno s pisanjem kratkih zgodb. Te se vedno napajajo v realnosti in izpostavljajo gnojne bule sodobne kubanske družbe. Tematske stalnice Santiestebanove kratke proze so vojna (nesmiselnost kubanske vojne misije v Angoli in vojne nasploh), marginalnost v družbi in specifični kubanski družbeni problemi. Iz njegovih besedil tako zadihajo grozljivost zaporniškega sistema in razčlovečenja zapornikov, revščina, boj za preživetje in prostitucija, ki se ubesedijo v stvarnem, neizumetničenem, sporočilno in izrazno močnem jeziku. Za svoje delo je doslej prejel več nagrad, med drugim nagrado Alejo Carpentier (2001) in prestižno mednarodno nagrado Casa de las Américas (2006).
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.