Opis
V tej poeziji učinkuje moč samega spoznanja. Če si pomagamo z doslej znanim, naj bo izhodišče tega razmišljanja dvoje misli Egona Friedla. Prva, da je velika umetnost ali tudi prava umetnost izražanje Božjega in pričevanje o njem, druga pa, da je umetnik bolj kot vsak drug tuj svojemu času ali dobi, v kateri živi, hkrati pa je nihče ne izraža bolj resnično. Resnica umetnosti mu je tisto, kar res nič ni, in tisto, kar se napiše samo na praznem papirju, očiščena in primerna biti os vedno novega nastajajočega sveta.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.