Na cesarjev ukaz – Spomini politika in diplomata

Precej let je že minilo od takrat, ko se je med slovenskimi zgodovinarji in tudi med založniki pojavilo spoznanje, da je spominska literatura pri nas manj upoštevana kot pri drugih narodih, obenem pa imamo iz 19. in začetka 20. stoletja vendarle kar nekaj spominskih pričevanj, ki so bila pred desetletji že natisnjena, nekatera pa še ne. Založniki so ocenjevali, da naj bi bilo med bralci zanimanje, in tako je izšla že vrsta takšnih spisov. Tudi Slovenska matica je izdala nekaj te spominske literature (Clarici, Vošnjak, Hribar, Suklje) in tako nadaljevala tovrstno tradicijo (Mole, Koblar, Murko). Med avtorji se je že takrat pojavil tudi Schwegel, vendar je marsikaj prišlo vmes, tudi ponesrečeni poskus, da bi Schweglovi spomini izšli v originalu v Avstriji in to skupaj s skromno ohranjeno korespondenco in drugimi njegovimi spisi (govori v državnem in deželnem zboru, diplomatske spomenice) in temeljito študijo o njem. Prepričan sem bil že, da iz vsega ne bo nič, ko me je razveselila ponudba Slovenske matice, da je pripravljena izdati spomine. Za to vzpodbudo sem ji zelo hvaležen.
Schweglovi spomini so tu prevedeni praktično v celoti. Po nasvetu založbe sem izpustil samo nekaj stavkov, ki naštevajo imena Schweglovih znancev, ki pa v kasŹnejšem političnem, kulturnem ali gospodarskem življenju niso odigrali nobene vloge in so celo specialistom, kaj šele širšemu krogu bralcev, povsem neznan …