Obroči

Romansirana pripoved iz našega okolja ima prav posebno poslanstvo – Odkriva nam svet, v katerem živimo, a se ga navadno niti ne zavedamo. Ko se nam zgodi kaj, kar se večini nikoli, se nam odpre nov pogled. Tako, kot se je avtorju Rudiju Jakovcu. Branje te knjige, ki nas uči živeti prav na vsaki strani, je modro branje. Koristilo bo vsakomur, tistemu, ki že čuti, in še bolj onim, ki bodo šele začutili. Pomaga nam, da se ponovno zavemo ali pa šele spoznamo, kaj je v življenju pomembno. Zavemo se, da smo res vsi na tem svetu, rože, drevesa, reke, pes, prašič, kamen, ljudje vseh narodnosti in vseh ras eno. Predvsem pa se zavemo, da imamo pravico ali da se celo moramo rešiti obroča, kakršnega koli, vsega, kar nas omejuje. V knjigisleherna stran daje vedeti, da jo je napisal nekdo, ki mu življenje ni prizanašalo, ki ogromno zna. Življenje, izkušnje, šole so ga skoraj preveč naučile. In vse to znanje nam zdaj predaja na enem samem zlatem pladnju.V Obročih so globoke poučne misli vpletene v dogajanje v Bosni med zadnjo vojno, pa v dogajanje, povezano z boleznijo nekoč ljubljene žene, hkrati pa čutimo neskončno brezpogojno ljubezen do obeh sinov, ki sta oba obolela za enako neprizanesljivo boleznijo kot njuna mati. Čutimo trpljenje, ki edino pripelje skozi temo do boga. Kakršnega koli že. Kakršne koli barve. Ki pomag. Živeti. Knjiga se morda zdi zajetna, a na koncu branja, ko bomo verjetno doživeli katarzo, morda celo jokali, nam bo žal, da strani ni še več. Veliko več. Naša roka ni stisnjena v pest, stegnjena je v obliko dajanjaRomansirana pripoved iz našega okolja ima prav posebno poslanstvo – Odkriva nam svet, v katerem živimo, a se ga navadno niti ne zavedamo. Ko se nam zgodi kaj, kar se večini nikoli, se nam odpre nov pogled. Tako, kot se je avtorju Rudiju Jakovcu. Branje te knjige, ki nas uči živeti prav na vsaki strani, je modro branje. Koristilo bo vsakomur, tistemu, ki že čuti, in še bolj onim, ki bodo šele začutili. Pomaga nam, da se ponovno zavemo ali pa šele spoznamo, kaj je v življenju pomembno. Zavemo se, da smo res vsi na tem svetu, rože, drevesa, reke, pes, prašič, kamen, ljudje vseh narodnosti in vseh ras eno. Predvsem pa se zavemo, da imamo pravico ali da se celo moramo rešiti obroča, kakršnega koli, vsega, kar nas omejuje. V knjigisleherna stran daje vedeti, da jo je napisal nekdo, ki mu življenje ni prizanašalo, ki ogromno zna. Življenje, izkušnje, šole so ga skoraj preveč naučile. In vse to znanje nam zdaj predaja na enem samem zlatem pladnju.V Obročih so globoke poučne misli vpletene v dogajanje v Bosni med zadnjo vojno, pa v dogajanje, povezano z boleznijo nekoč ljubljene žene, hkrati pa čutimo neskončno brezpogojno ljubezen do obeh sinov, ki sta oba obolela za enako neprizanesljivo boleznijo kot njuna mati. Čutimo trpljenje, ki edino pripelje skozi temo do boga. Kakršnega koli že. Kakršne koli barve. Ki pomag. Živeti. Knjiga se morda zdi zajetna, a na koncu branja, ko bomo verjetno doživeli katarzo, morda celo jokali, nam bo žal, da strani ni še več. Veliko več. Naša roka ni stisnjena v pest, stegnjena je v obliko dajanja.