Pika na B. – Detektivska pustolovka nekega Blaža M.

NEKAJ BESED O KNJIGI
Tisto, kar je v zgodbi o dečku Blažu najbolj simpatično in kar bo pritegnilo bralčevo pozornost, je pisateljičino spontano oblikovanje pripovedovanega sveta, ki je hkrati resničen in do kraja domišljijski, pravljičen, zasnovan po meri otroških predstav. V teh predstavah imata čas in prostor posebno, neponovljivo razsežnost: iz nečesa, kar je narejeno po meri otroka in njegovih čutno-nazornih zaznav, se počasi spreminjata v prostor in čas, kjer živimo odrasli. Odraščanje je prestopanje iz enega časa in prostora v drugega.

Denis Poniž

VSEBINA
Knjigi PRI HRASTU NA LEVO, ki je ob izidu postala Najboljša samozaložniška knjiga leta, se je te dni pridružila še PIKA NA B.
Z bistrim, a porednim Blažem, ki se na prvi šolski dan potepe skupaj s prijateljem črtičkom Matičkom, v pustolovski zgodbi z dodatkom prve ljubezni odkrivamo nenavadne dogodivščine glavnih junakov ob srečanju govorečim kamnom Nopom, čričkarijado, razbojniško deklico Marino in drugimi junaki, ki se soočijo z dobrim in zlim. Blaž skozi celotno zgodbo išče način, kako premagati zlo, kajti kljub temu, da mami nenehno sivijo lasje zaradi njegovih vragolij, na koncu vsem dokaže, da je fant kot se šika.

NEKAJ BESED O AVTORICI
V Delu je novinarka Špela Žabkar zapisala: Ko Mileno vprašate, zakaj je drugačna, se sprva malce nasmehne, nato pa resno pove, da ji ni prav, da otroci od mam pričakujejo, da le kuhajo, šivajo, perejo. Kajti njo veseli še marsikaj drugega, tudi tisto, kar je mamam prepovedano. Misli, da bi umrla, če bi morala delati le našteta hišna opravila. Zato raje hodi okoli z odprtimi očmi, spoznava ljudi in piše. Na Loškem je njeno ime znano, saj ji lahko prisluhnejo poslušalci radia Sora, njene besede prebirajo bralci Gorenjskega glasa, poznajo pa jo tudi obiskovalci Sredinih večerov v Škofji Loki, nad katerimi že več let skrbno bedi. V Kaščo vabi znane Slovence denimo Jurija Součka, Draga Jančarja, Jurija Gustinčiča, Majdo in Mojmirja Sepeta in še mnoge druge. Tudi prva Milenina knjiga Abeceda iz Zakajčkove ulice je bila polna pravljic, druga knjiga Usode opisuje zgodbe različnih življenj iz naših krajev, največkrat napolnjene s solzami, bolečino in trpkostjo. Sama pravi, da se zmeraj potrudi, da napiše malo drugače.