Opis
Kratke zgodbe v knjigi Samuel Johnson je ogorčen Lydie Davis (1947) štrlijo iz praznine, varčne so z besedami in še bolj z metaforiko, a v praznini, ki jih obdaja, toliko bolj prominentne.
To so zgodbe, ki jih bralno dejanje povsem spremeni, zgodbe, ki so dostikrat samo osnutki zgodb – a takšni, da bralca uspešno povabijo, da jih napolni, razširi. Njihova lapidarnost ni zapirajoča in njihova abstraktnost ni pretenciozna, pač pa abstraktnost, ki komaj čaka na konkretno vsebino.
Samo štiri dolgočasne ljudi poznava. Najini preostali prijatelji se nama zdijo zelo zanimivi, se zdiva midva dolgočasna: najboj zanimivim se zdiva najbolj dolgočasna. Do tistih nekaj, ki so nekje na sredi in s katerimi čutimo vzajemno zanimanja, sva nezaupljiva: zdi se nama, da bi lahko za naju v vsakem trenutku postali prezanimivi ali pa bi midva postala prezanimiva zanje.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.