Opis
Dvajset let tekmovanja, več kot četrt milijona oddanih in več kot dva tisoč izbranih slik – kako naj človek pri takih številkah izbere ‘najboljšo’? Nemogoče je. Celo v enem samem letu in eni sami kategoriji bi bila ta naloga težko izvedljiva. Vse prepogosto se mnenja žirije razgledanih in izkušenih ljudi s pravo vizijo razhajajo glede tega, katere slike zaslužijo nagrade in po kakšnem vrstnem redu naj bodo uvrščene. To je pomanjkljivost takih tekmovanj, ki vse preveč poudarjajo razvrstitev, njihov pravi namen pa bi moralo biti iskreno praznovanje.
Po drugi strani pa so nekatere slike nedvomno ‘velike’. Včasih je kakšna taka zato, ker gre za izjemen prizor, ki ga je pred tem videl le malokdo, npr. vrtinec drobcenih rib, skozi katerega se požene morski pes. Včasih gre za sliko s tako domišljeno kompozicija, tako dobro natisnjeno, trenutek, ko je bila posneta, pa je tako natančno zadet, da spremeni najnavadnejši motiv, kot je na primer pojoča ptica, obdana z ltranjo zarjo, v podobo, ki se je oko nikoli ne laveliča. Včasih je veličina odvisna od )risotnosti kakšne podrobnosti, ki jo ob bežnem pogledu človek zlahka spregleda, ker je tako lrobna – recimo majceno pego, za katero se zkaže, da je orel v vrtinčastih meglicah evemega gozda – vendar razkrije značaj tega, kar jo obdaja, na skoraj mističen način.
Velike slike narave pa imajo vendarle nekaj skupnega. Spominjajo nas na to, da je svet, ki nas obdaja in katerega del smo zagotovo tudi ni, najgloblji vir lepote, čudenja in radosti. In iz zbrane skupine slik, ki nam to sporočajo, jih ma nekaj še eno izjemno lastnost. Vtisnejo se lam v spomin. So nepozabne. To je najredkejša n najdragocenejša kategorija. Vse slike, zbrane v pričujoči knjigi, sodijo v to kategorijo. So peprosto velike slike..
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.