Zapornik

V romanu Zapornik spremljamo razčlovečenje triindvajsetletnega študenta Arneja in razpadanje njegove osebnosti kot posledici represivnega zaporskega sistema. Stisnjen v primež med kriminalnim podzemljem v zaporu, ravnodušno upravo in zdolgočasenimi pazniki, ki si dolga dežurstva krajšajo z izživljanjem nad zaporniki, vse bolj tone v brezno brezupa in breizhodnosti. Izpostavljen spolnemu nasilju dokončno izgubi samospoštovanje in pozitivno samopodobo. Njegov boj zase in za pravico se začne šele, ko eden od paznikov prekorači meje sprejemljivega in se spravi na študentko, ki v zaporu pripravlja diplomsko delo. Izjemno napeto branje ter neizprosna kritika razmer v zaporih napovedujeta, da bo roman močno odmeval v slovenskem prostoru! … Luč na stropu se mi je boleče bleščala v glavi tudi v kratkih obdobjih, ko sem spal. Nisem vedel, ali je zunaj dan ali noč, ves čas sem preždel na razpadli stari žimnici v nekakšnem napol budnem stanju, iz katerega me je dramil le naraščajoč občutek lakote. Bil sem od sveta pozabljen in sam. Tudi če bi crknil, se ne bi nihče zmenil zame. Prisluškoval sem gluhi tišini okoli sebe in si želel, da bi slišal bitje svojega srca, šumenje krvi v žilah in trzljaje živcev Ä da bi verjel, da sem sploh še živ. Čas se je ustavil. Moje telo je kakor mrtvo ležalo na poscani postelji, negibno in tiho, moja duša pa je v prsih obupano tožila za izgubljeno svobodo. (odlomek iz romana)