Opis
Zgodbe se odvijajo v nedoločljivem danes ob hišah z vrtovi, na piknikih, lokalnih literarnih krožkih, gostilnah, na koncertih, izletih. Na prvi ošvrk je dogajanje karseda vsakdanje, v slovenski prozi izstopa morda po detajlni topografiji sodobnegapodeželskega življenja. A pod gladino se giblje nekaj zelo starodavnega, arhetipskega; izpisanega v lakoničnih, izčiščenih stavkih, ki jih nenadoma prerežejo metafore.
V zgodbi “Cvetje” realistični, potujeni prizori neprivlačne mladostniške žurke naenkrat dobijo metafizično globino, vrženi smo v mešanico erosa in tanatosa, v pretepu bliskata kri in sovraštvo, vmes potujejo jasni seksualni signali mladine.
V likih za trenutek uzremo njihove dvojnike: “Didžej se je sklonil globoko nad mešalno mizo, in ko ga je spodaj osvetlila svetloba neke luči, se je zdelo, da je starec, ki z odprtimi dlanmi zajema iz nekega studenca.”
Včasih je slutnja preseženega, neznanega tako močna, da se zdi, da bomo zdrsnili v fantastiko – ko se oče zave, da s svojimi gibi ponavlja sinovo nočno moro, otrpne, dokler ga otrok ne vrne na trdna tla: “Saj so bile samo sanje”.
A to ne pomeni, da skrivnost ne obstaja. Novak nam jo kaže v vsaki zgodbi. Zelo tiha je, sledi ji v natančnem, začudenem pogledu, ki navrta v rutino.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.