Opis
Tisti, nam odraslim še kako dobro znani: “Nimam časa.”, je nemalokrat dobro zamenjati s tem, da otroku prisluhnemo, se zazremo v njegove oči, v katerih bomo morebiti uzrli strah, stisko ali pa vso tisto iskreno, spontano ljubezen in skrb – malega Vidka skrbi, ali njegovo mamico boli, ko ji prijazna zobozdravnica vrta zob. S svojo prisrčnostjo, kako bo zakrpal luknjo na starih športnih copatih, prebudi zanimanje in toplino nekega gospoda in gospe, ki poslušata njegovo čebljanje v čakalnici pri zobozdravniku.
Odrasli ne razumemo vedno otrok in njihovih tegob. Padec s kolesom – naravnost na zobe, prva zaljubljenost … Veliko jih je in veliko več jih še pride.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.