• Umri na drugem mestu

    Umri na drugem mestu

    0

    Umri na drugem mestu je kratka zgodovina napetih filmov, pravzaprav zgodovina treh obdobij napetega filma. Vse skupaj se začne s filmi noir, mračnimi, črnimi, pesimistični, ciničnimi, pogosto nihilističnimi kriminalkami, ki jih je Hollywood snemal v štiridesetih in pedesetih…

    12,39 
    Preberi več
  • Holivudarske zguncarije

    Holivudarske zguncarije

    0

    Zguncarije so namreč nekakšen filmski ekvivalent Murphyjevega zakona. Tu je v obliki zabavnih, kratko zapisanih pravilih, ki so nastala ob gledanju filmov, zbran pester mozaik klišejev in obveznih scen, ki jih že desetletja uporablja holivudska filmska pocarija…

    13,52 
    Preberi več
  • Mojo

    Mojo

    0

    V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih so distributerji Slovenijo zasuvali s filmski listi, reklamnimi materiali, ki so bili pravi filmski fetiši. Mnogi so tedaj te filmske liste zbirali. Štefančičeva knjiga vsebuje natančen pregled filmskih listov v povezavi s tedanjo logiko filmskega prikazovanja, ob kateri so mnogi filmi prihajali na naš spored z večletno zamudo. poleg esejističnega dela je v sliki in besedi predstavljeno tudi stopedeset najbolj reprezentativnih filmskih listov…

    12,39 
    Preberi več
  • Zadnja Kristusova skušnjava

    Zadnja Kristusova skušnjava

    0

    Pasijon, stara glasbena oblika, ki je v bistvu spevoigra na svetopisemsko zgodbo o Kristusovem trpljenju in smrti, je bila osnova, na katero je Peter Gabriel postavil svojo glasbeno pripoved. Prav ta zvočna podoba pa je bila podlaga, na kateri je zrasel sedaj že kultni film, delo režiserja Martina Scorseseja po literarni predlogi Nikosa Kazantzakisa, Zadnja Kristusova skušnjava. Avtor se loteva materiala iz dveh strani: prvič kot glasbeno-historičnega pojava, torej kot pasijona, ki nas hote ali nehote pelje po poti rimskokatoliške mitologije, polne miselnih zablod, neresnic in sprenevedanja o samem Kristusu…

    13,52 
    Preberi več
  • Soba za paniko

    Soba za paniko

    0

    V tej knjigi s krovnim naslovom Soba za paniko sta se avtorja Dušan Rutar in Mitja Reichenberg v povezavi z zadnjim filmom Davida Fincherja lotila obravnavanja vsak svoje teme: Rutar se je povezavi s filmom posvetil predvsem filozofiji in psihoanalizi drugega, Reichenberg pa se je v povezavi z glasbeno partituro Howarda Shorea za film Soba za paniko ukvarjal predvsem z analizo filmskega zvoka kot takega…

    13,52 
    Preberi več
  • A. I.

    A. I.

    0

    A.I. je zadel živec sodobne popkulturne shizofrenije. Zato ne preseneča, da so ga vsi dojeli v kontekstu shizofrenije – v kontekstu shizofrenega sloga, shizofrene montaže, shizofrene naracije…

    12,39 
    Preberi več
  • Sobotne filmske zgodbe

    Sobotne filmske zgodbe

    0

    Knjiga je tematsko razdeljena na tri dele: prvi opisuje stanje v slovenski kinematografiji v zadnjih letih, drugi del nakazuje probleme evropske filmske industrije in studia PolyGram, v tretjem delu pa se avtor posveti ameriškemu filmskemu sistemu, in sicer podrobneje studiema DreamWorks in Miramax…

    12,39 
    Preberi več
  • .Gospodar Harry

    .Gospodar Harry

    1

    Filmski nadaljevanki Gospodar Prstanov in Harry Potter sta tako filmska kot sociološka fenomena. Še toliko bolj, ker nastopata v paru, ker sta oba narejena po izjemno branih in prodajanih literarnih predlogah, ker sta se kot filma pojavila praktično hkrati in ker vse kaže na to, da bosta še nekaj časa prisotna v naši filmski zavesti…

    13,52 
    Preberi več
  • Close-up 1 - Politika filmskih zvezd

    Close-up 1 – Politika filmskih zvezd

    0

    Marilyn Monroe je bila tako lepa, da jo še vedno vsi predelujejo. Res, čisto vsi: pop kultura, art, znanost, nove generacije, novi mediji, teoretiki zarot, sodna medicina, reklame, dizajnerji. Tudi Madonna in Debbie Harry sta bili nekaj časa Marilyn Monroe – nista dolgo vzdržali. To, da si Marilyn Monroe, je nemogoče vzdržati. Pritisk je prehud. Niti sama Marilyn ni vzdržala dolgo – le 36 let. Njene politike ni bilo težko prečitati: če namreč gledate njene filme, se vam hitro zazdi, da je sicer vedela, kaj pomeni seksapil za kariero, a da se obenem kljub temu ni čisto zavedala prometnih zastojev, ki jih je povzročala. Ko ji v Sedmih letih skomin veter dvigne krilo, nima pojma, da bo popkulturi čez pol stoletja še vedno prihajalo. Tudi ko je bila oblečena, se je vedno zdelo, ;da j_ gola. Norica, ki jo je bilo strah, da bo znorela. Z napol odprtimi usti. In napol zaprtimi očmi. Marilyn Monroe je bila prototip filmske. zvezde – napol mesečnica, napol mučenica, napol otrok, napol ženska na robu živčnega zloma, napol flesh impact in napol dumb blonde, vedno pripravljena na vse, tudi na dirty old men (in dirty jokes), toda ko je zapela, recimo “That Old Black Magic” v Avtobusni postaji, ni bilo nobenega dvoma, da poje sebi. Sebe je imela raje kot film…

    20,45 
    Preberi več
  • Close-up 2 - Politika filmskih zvezd

    Close-up 2 – Politika filmskih zvezd

    0

    Ko se je Arnold Schwarzenegger zavihtel v guvernerski prestol Kalifornije, je s tem le postavil piko na i – vsa sodobna ameriška politika se je začela v Hollywoodu. V nekem starem h’woodskem filmu se odvetnik po devetnajstih letih vrne v malo ameriško mesto, v katerem so vsi prepričani, da je 19-1etna Mary v resnici njegova nezakonska hči. Ko je odšel, se je rodila. Je njegova ali ne? Mary zaradi te negotovosti tako trpi, da njen snubec, sošolec, raje kar zbeži. “Kdo sem,” vpraša svojo krušno mater, ki leži na smrtni postelji – in ki izdihne, še preden bi lahko odgovorila. Šit. In ker tudi odvetnik, za katerega se mimogrede izkaže, da je “pomembno prispeval k lansiranju atomske vojne”, svojega oče¬tovstva niti ne zanika niti ne prizna, postane njena bolečina tako neznosna, da – kot prava škandaloznica in mučenica – pokoketira s samomorom. Ker pa njen potencialni oče ni le vojni heroj, ampak tudi ribič, ji utopitev v laguni ne uspe. Kar ju tako zbliža, da lokalna učiteljica dahne: “Mislim, da se sploh ne zavedata, koliko pomenita drug drugemu. Pojdi zdaj k Mary in nehaj igrati očeta. Že tedne si vanjo zaljubljen!” Oh. In res, na koncu filma odvetnik razkrije, da je prečekiral dokumente, ki pravijo, da Mary ni njegova hči – planeta si v objem, skočita na vlak in odpotujeta v happy end. Ho!…

    20,45 
    Preberi več
  • Daredevil

    Daredevil

    0
    4,13 
    Preberi več
  • Azurna obala - Cote d´Azur 1:150 000 fb

    Azurna obala – Cote d´Azur 1:150 000 fb

    0
    11,90 
    Preberi več
  • Velasquezov Kristus

    Velasquezov Kristus

    0

    To je predvsem pesnitev o telesnosti duha«. »Unamunova poezija se potrjuje kot volja po verovanju, ki si želi, da Kristus s svojo močjo na vse ljudi prenese svojo božansko človeškost. Da bi bila ta skrivnost bolj razumljiva. Unamuno vztraja v Kristusovi človeškosti in na primerjavi njegovega telesa z vidika stvarstva; tako nam v svoji pesnitvi vrne Kristusa popolnoma učlovečenega, otipljivega, enakega nam … Težko bi našli pesnika, ki bi bolje opozarjal na korenine in dimenzije telesnosti in na naše fiziološke in duhovne potrebe…

    13,52 
    Preberi več
  • Vera, upanje, ljubezen

    Vera, upanje, ljubezen

    0

    V tej knjigi je govor o treh teoloških krepostih. Z vsemi doslej natisnjenimi razpravami (tudi onimi o štirih naravnih krepostih) nam Pieper odpira »jasen pogled v neoslabljeni, za človeka vedno aktualni pomen kreposti, ki se »opira na tisočletno izročilo krščanske misli o človeku«. Po njem krepost »ni obrzdana ‘urejenost’ in ‘pridnost’ filistra, temveč bivanjsko povišanje človeške osebe … je »skrajnost tistega, kar človek mora biti: izpolnitev človekove zmogljivosti … je človekova usmeritev k najvišji uresničitvi njegovega bitja.« V knjigi je govor o veliki trojici vere, upanja, ljubezni, po kateri človek presega samega sebe, ker mu je darovana.

    22,64 
    Preberi več
  • Filozofija, naš vsakdanji kruh

    Filozofija, naš vsakdanji kruh

    0

    Devetindevetdeset kratkih, kristalno jasnih odlomkov, ki so pravcati destilat ali ekstrakt Kosovih dolgoletnih iskanj, vprašanj, filozofskih odgovorov in predavanj … nam v duhu zažarijo s prosojno jasnino domišljene temeljne kategorije realistične filozofije, kakor so bit, in bistvo, možnost in (samo)uresničenje, podstat in pritika … čudovito preprost oris pomembnih vprašanj o človeku _ zlasti velikega vprašanja o dobrem in slabem, o etičnem.

    13,58 
    Preberi več
  • Duh srednjeveške filozofije

    Duh srednjeveške filozofije

    0

    Knjiga prinaša prevod desetih predavanj, ki jih je imel avtor na univerzi v Aberdeenu in sodijo v ˝eno temeljnih Gilsonovih del.
    Z njim je med drugim ovrgel razsvetljenski predsodek, da se med Platonom in Descartesom, med antiko in novim vekom ni zgodilo nič filozofsko pomembnega.˝ Z njim je pokazal,˝kako je srednjeveška krščanska misel vsrkala grško filozofijo, a je ob tem postala nekaj bistveno drugega kot le komentar antike.˝

    27,17 
    Preberi več
  • Jacques Maritain

    Jacques Maritain

    0

    Kdor si bo vzel čas in prebral najnovejše Rebulovo delo, bo na koncu odžejan kakor popotnik v poletni vročini. Spoznal bo francoskega misleca, biologa, sicer pa enega najuplivnejših evropskih osebnosti z začetka in sredine 20. stoletja. Še več o njem bo spoznal tudi njegovo ženo in celo ozvezdje eminentnih Evropejcev in Američanov, ki so razpenjali miselno mavrico katoliške Evrope. Rebula postavlja pred bralca nekakšen literariziran življenjepis, v katerem mojstrsko podaja Maritainov čas in njegove glavne igralce.

    16,30 
    Preberi več
  • Spoštovanje in bit, eseji o naravi, človeku in kulturi

    Spoštovanje in bit, eseji o naravi, človeku in kulturi

    0

    Naš svet postaja majhen in vse na njem je med seboj prepleteno in odvisno drugo od drugega. Ker prvič v človeški zgodovini sedimo resnično v enem čolnu, potrebujemo, kakor je zapisal Rimski klub, »globalno revolucijo«, ki ne bo zajela le političnih in gospodarskih področij, ampak tudi kulturo in etiko v njenem najširšem pomenu besede; to kar potrebujemo, je nov civilizacijski in kulturni plan. A to je lažje reči kakor narediti. Priča smo namreč posebnemu paradoksu. Medtem, ko krvavo potrebujemo globalno zavest in etiko ter planetarni dialog, opažamo, zaradi splošne krize istovetnosti, zloma ideologij, razpada in slabitve vrednotnih sistemov, strahu pred uničevanjem naravnih osnov življenja in občutkov nemoči, krepitev prav nasprotnih tendenc: kulturnega etnocentizma, nacionalizma, ekološkega, verskega in političnega fundamentalizma ter separatizma.

    15,05 
    Preberi več
  • Krščanstvo in kultura

    Krščanstvo in kultura

    0

    Knjiga prinaša dve razpravi: Esej Ideja krščanske družbe in Zapiski za definicijo kulture. »Ideja krščanske družbe nas opozarja (…) kakšna družbena ureditev je najbolj skladna s krščanstvom. Imeti mora namreč pred očmi, da v posameznikovem življenju krščanska razsežnost in družbena resničnost ne smeta razpasti v dva ločena dela (…). V takšni krščanski družbi nikakor ne živijo, še manj vladajo, samo kristjani; krščanska je namreč zato, ker v njej ljudje ne razmišljajo v brezbožnih, temveč v krščanskih vrednostnih kategorijah.« V Zapiskih avtor ugotavlja, »da kultura ne more nastati ali se ohraniti brez religije…

    15,77 
    Preberi več
  • Brezjanski zbornik 2000

    Brezjanski zbornik 2000

    0

    Knjiga o Brezjah, našem znamenitem romarskem središču, z že 200 letnim obdobjem , v katerem verniki obhajajo najrazličnejša praznovanja. Avtor v knjigi raztreseno zbira misli, dejstva o ožjem in širšem okolišu Brezij.

    63,10 
    Preberi več
  • OPUS DEI - njihovo kraljestvo prihaja

    OPUS DEI – njihovo kraljestvo prihaja

    1

    Tajne lože; nepojasnjene smrti; finančni škandali; trgovanje z orožjem.. Opus Dei v vrhovih Vatikana in v ozadju svetovne politike. Robert Hutchison, kanadski raziskovalni novinar, razkriva: Opus Dei je organizacija, ki deluje v samem osrčju Rimskokatoliške cerkve. S svojimi skrivnostnimi pravili, s "sveto prisilo" in ob vztrajanju k brezpogojni poslušnosti, popolnoma obvladuje svoje članstvo. Ves čas deluje na samem robu zakonitosti, svoje cilje pogosto uresničuje…

    28,79 
    Preberi več
  • Hitlerjev papež - Manj znana zgodovina papeža Pija XII.

    Hitlerjev papež – Manj znana zgodovina papeža Pija XII.

    0

    “Hitlerjev papež” je pri nas še pred izidom slovenskega prevoda naletel na zelo nestrpen odziv cerkvenih krogov – podoben odziv, kakršnega je bila pred leti deležna prva objava v izvirniku. Nič nenavadnega, saj gre za kritiko duhovniške kariere Eugenija Pacellija (1867-1958), ki je leta 1939 postal papež Pij XII. in je rimskokatoliško cerkev vodil v času druge svetovne vojne in kasneje v obdobju najbolj zaostrene hladne vojne…

    24,93 
    Preberi več
  • Mesijanska zapuščina

    Mesijanska zapuščina

    0

    Vznemirljivo, nadvse prepričljivo nadaljevanje uspešnice Sveta kri in sveti gral, razkriva pravo naravo mesijanske zapuščine. Jezusa iz Nazareta njegovi pristaši nikoli niso častili le kot božjega sina.

    27,00 
    Preberi več
  • Mozzarella

    Mozzarella

    0

    Mozzarella, ki jo tradicionalno izdelujejo iz bivoljega mleka, je nepogrešljiva sestavina v zbirki šestdesetih receptov, ki vam jih predstavljamo v tej knjigi. Sodelovali so nekateri najboljši sodobni kuharski mojstri, ki so staro napolitansko kulinarično kulturo obogatili s svojim mojstrskim slogom…

    28,00 
    Preberi več
  • Martin Krpan - Fran Levstik, Stane Sever

    Martin Krpan – Fran Levstik, Stane Sever

    1

    Zvočna knjiga na CD plošči…

    10,39 
    Preberi več