Prizorišče romana Vzdih je nerodoviten, od boga zapuščeni otoček Rodrigues, kjer se revščina prepleta z norostjo. Nekaj izkoreninjencev, ujetih v past med nesrečno preteklostjo in brezupno prihodnostjo, se pred grozečo revščino zateče na opustele višave, prežete z zastrtim spominom na umrle sužnje. Vzdih je ime tega kraja, novonaseljenci pa ga občutijo kot skrivnosten in sovražen prostor, poln prikazni iz minulega časa in grozečih duhov. Njihov brezupen in blazen načrt, da bi tam obogateli z gojenjem marihuane, se kmalu prevesi v popolno polomijo, k čemur pripomorejo tudi nenehna videnja mrtvih, prikazni iz preteklosti in duhovi, ki se vpletajo v njihovo zgodbo. Znotraj te sanjske in poetične atmosfere pa se kljub fantastičnosti razkriva konkretna realnost sodobnega življenja v postkolonialnem svetu, zaznamovana z brezperspektivnostjo, zaostalostjo in propadom človeških vrednot. In ta mešanica poetične fantastičnosti in krute realnosti daje romanu zelo svojevrsten ton. Zdi se namreč, da vstopamo v mitsko pripoved, polno skrivnostnih vzrokov in čudaških bitij, kmalu pa se pokažejo povsem realni razlogi za to: neozdravljiva bolezen, poskus detomora, genske okvare, izkoriščanje in brezobzirno nasilje.Roman ima jasen pripovedni okvir. Napisan je skozi prvoosebno pripoved enega od izkoreninjencev, Patrica Razsvetljenega, »tistega, ki zna brati, ki jim pripoveduje zgodbe, bere časopise in prenaša novice«. Njegova pripoved seveda ni linearna, saj gradi na vednosti o končni tragediji in propadu, z občasnimi potepi v bližnjo in daljno preteklost pa mojstrsko stke celovito sestavljanko raznolikih zgodb…

Ko je Ahmadou Kourouma obiskal male somalske begunce v Džibutiju, so mu ti predlagali, naj napiše knjigo o usodi otrok v Afriki. Tako je nastal roman Alahu ni treba – svojevrstna analiza sodobnega dogajanja v zahodni Afriki, diktatur, državljanskih vojn in medetničnih spopadov, ki s humorno-ironično držo črno kroniko neke dobe povzdigne v brezčasen dokument o človeški naravi…

Kaj pa hoče ta tukaj? Komaj so se Laura, Jasmina in Magdalena navadile na skupno življenje, se zgrne nov kaos nad stanovanjsko skupnost…

Sredi spomladanskih občutkov pade novica kot bomba. Laura, Jasmina in Magdalena imajo resen problem. Ta je visok, svetlih las, ima sedemnajst let in nosi ime Gvendolin.

To je popolnoma noro! Ko svetovalec Felipe dekletom iz stanovanjske skupnosti predlaga, naj se udeležijo izbora za najboljšo glasbeno skupino, Jasmina sprva misli, da se mu je zmešalo.

S puncami Will nima ravno sreče. Lahko bi rekli, da ima z njimi same težave. Pravzaprav mu vse skupaj res že preseda, tako grozno preseda, da je tik pred tem, da se punc povsem odkriža. Enkrat za vselej. Dokler…

Zoe so starejše sestre svarile pred šestim razredom. Najprej skačeš od veselja, v naslednjem trenutku pa se že na ves glas cmeriš na tleh dekliškega stranišča.

Nekoč so bile štiri punce, ki so si delile en par hlač. Čeprav punce niso bile enakih postav, so bile hlače vsem prav. Lahko si mislite, da je to predmestni mit. Jaz pa vem, da je resnica, ker sem ena izmed njih ena od sester potepuških hlač.

CJ Hurley je že od šestega leta obsedena z baletom. Za CJ je baletna soba čarobni prostor. Prostor, kjer se vse zdi smiselno. Toda zadnje čase se zdi, da balet zavzema njeno celotno življenje.

Edino, kar šteje, je pozitiven odnos do stvari. To je Ekipa: Billy, Jas, Della, Will in Ellie. In v okolju, v katerem živijo v betonskem srcu velikega mesta potrebuješ ekipo,…