Taylor, glavna junakinja knjige, si želi biti razigrana najstnica, kakršna je bila nekoč. Želi si kupovati nove obleke in blesteti na šolskem plesu. Želi si smeha. Želi si urejenega družinskega življenja, kot ga imata njeni prijateljici Sam in Sophie. A preteklo poletje je vse to odneslo s seboj. Mama se je po družinski tragediji zaprla v svoj svet. Na Taylor je padlo težko breme; skrb za mater in občutek krivde. Prijateljici Sam in Sophie se oddaljujeta od nje. Edini svetli luči sta ustvarjanje kolažev in dedek, ki živi daleč stran in prihaja le ob koncu tedna.

V tem ranljivem obdobju Taylor spozna lepo in priljubljeno Kat. Spoprijateljita se in Taylor ne more verjeti svoji sreči. Kat ima vse tisto, kar Taylor nima. Je samozavestna, lepo oblečena, obkrožena s prijatelji. Kat rada nakupuje. Pravzaprav je obsedena z nakupovanjem. Kako naj Taylor drži korak z njo? Vedno znova se ji zdi, da se ji je njuno prijateljstvo izmuznilo med prsti. A odločena je, da ga bo zadržala, pa naj stane kar hoče. A to skupno nakupovanje ji ne prinese razrešitve njenih družinskih skrbi.

Posebna izraznost knjige je, da se zgodba odvija sedaj, v trenutku ko jo bralec bere. V njej skoraj ni prostora za včeraj in jutri, tako kot je Kat ravno v tem trenutku dobro razpoložena in se smeje svojemu odsevu v ogledalu v kabini trgovine z oblačili. Jutri bo ta obleka že ležala na tleh njene sobe, zmečkana in pozabljena, ona pa si bo pomerjala drugo, vpadljivejšo. In tako kot je Taylor sproščena ravno sedaj, v tem trenutku. Ali bo skupno nakupovanje poglobilo njuno prijateljstvo? Bo Taylor odkrila resnico o Kat? Kdo jo bo rešil iz vrtinca dolgov in samoobdolževanja?…

Roman Kriva, pod katerega se podpisuje Metka Cotič, se – kar že naslov pove – spogleduje s tiste vrste tematiko, ki skuša poiskati in hkrati dokazati vzroke krivde in hkrati nekrivde nekoga ali nečesa. Oziroma drugače; Metka Cotič nadaljuje romaneskno študijo iskanja krivde, občutkov krivde, nemoči ob takšnih občutkih, študijo, ki jo zasledimo že v nekaterih njenih publicističnih in strokovnih člankih. Krivda je namreč nekaj, kar je prisotno v vseh nas, s čemer se tako rekoč srečujemo vsak dan, tako ali drugače. Občutki krivde ali pa nalaganje krivde nekomu drugemu so del našega življenja. In samo od nas je odvisno, ali se s to krivdo, z občutki krivde in obenem s krivico, znamo in zmoremo soočiti. Ko smo bili še mlajši, je bilo to toliko težje.
In ravno o tem pripoveduje roman Kriva, o iskanju krivde, o občutkih krivde, o nalaganju krivde in tudi o krivici. O vseh tistih občutkih, ki jih mlad človek, mlada punca, če smo bolj natančni in če sledimo zgodbi Metke Cotič, na svoji poti odraščanja nenehno doživlja. Pa najsi bodo družinske razmere, v katerih tak človek odrašča še tako zelo idilične ali pa obratno; razsuta družina, prepojena z opijati vseh vrst, od alkohola do drog. Občutkom, ki izhajajo iz krivde, se je nemogoče izogniti, jim ubežati…

Od blizu je romansirana intimna drama, odigrana v očeh prvoosebne pripovedovalke. Osrednji del pripovedi se odvija v Bukarešti, kamor se junakinja preseli, sprejme namreč delo na tamkajšnji slovenski ambasadi. Ob tem glavnem toku pripovedi, ki ga avtorica vešče izpisuje povsem neposredno, od blizu, pa iz ozadja, kot prikrito in nevidno žarenje kozmosa, v pisanje ves čas vdira iz globine grozljiva in hkrati fascinantna svetloba, rojena v najzgodnejšem otroštvu. Prav to smrtonosno sevanje, ki je jezik literature, edino zmore za trenutek zmanjšati neznosno gostoto temne snovi. To zdaj ve tudi Irena…

V romanu Devet avtor slika resničnost posocialistične Poljske po uvedbi »prostega trga« v devetdesetih letih minulega stoletja. Njegovih devet junakov se dva dni potika in naključno srečuje v okolju podjetniško-prestopniškega sveta urbane Varšave. Opis varšavskega velemestnega okolja je skoraj liričen; mesto s svojimi industrijskimi predmestji, vrvečimi ulicami, bolšjimi trgi in odtujenimi prebivalci je prepričljiva spremljava glavne teme romana…