Star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Če je to res, je njen pristanek prav beden. Zdravje je v tem primeru nekaj povsem drugega.
Načela zdrave prehrane ne odgovarjajo zgolj na vprašanje, kaj naj človek poje. Prav tako pomembno je, koliko, kako in kdaj, dostikrat pa celo, zakaj. Američani, na primer, ki navadno veljajo kot zgled pri mnogih stvareh, bodo koristili tudi v tem primeru, ampak kot negativen zgled: večinoma jedo le dvakrat ali največ trikrat dnevno. TIsto, kar zmečejo vase, pa je navadno ničvredno. Nič čudnega torej ni, da je več kot tretjina Američanov predebelih. Drugi dve tretjini pa sta stalno “”na dieti””, kar je v ZDA že nekakšna moda.

V Evropi so kot pojem dobrih kuharjev, gastronomov, vedno sloveli Francozi. Še danes si svojega prestola ne pustijo vzeti. Toda, ali je njihova hrana resnično tako zdrava, kot je dobra? Če pogledate kuharske knjige slovitih mojstrov francoske kuhinje, boste videli, da se skoraj vsak recept za določeno jed začenja s stavkom: na dveh, treh žlicah raztopljenega masla prepražimo… . Potem sledi še dobršna količina kisle ali sladke smetane, na koncu obroka je obvezen sir. Skratka, beljakovinska in maščobna bomba, ki ima na organizem (užitke je tu treba odšteti), vse prej kot dobrodejen učinek. Po drugi strani pa se niti Francozi niso mogli izogniti izbruhu restavracij s hitro prehrano. Čeprav so navadno tamkaj živila z medicinsko higienskega stališča neoporečna, pa so za telo vse prej kot zdrava.
V Sloveniji imamo na tem področju nekaj sreče, vendar smo po drugi strani glede upoštevanja načel zdrave prehrane večinoma še zelo v zaostanku. Srečo imamo, ker še niso čisto vsa živila pridelana ali vzgojena s pomočjo kemije. Sadje in zelenjava na deželi imata še vedno stari, prvinski okus. Kilogramska jabolka in kilogramski paradižniki so redkost, ki je na tržnicah še ni pogostoma opaziti…