Brundek je nabral ogromno medu, toliko, da ga je zmanjkalo za druge žuželke. Čebela Adela ga je prosila, naj ji odstopi malo medu. Brundek pa je le zaloputnil vratca in sam zase priredil pojedino. Ko je hotel spet ven, se je zagozdil in potreboval je pomoč.

Drobižki so avtorsko delo Antoona Kringsa, ki se je rodil leta 1962 v Franciji. Njegova poučna in zabavna zbirka je postala mednarodna uspešnica, doslej je pri založbi Gallimard izšlo že 36 naslovov, letos pa so v Franciji začeli tudi s predvajanjem risanke o Drobižkih. V slovenščino je knjižici izvrstno prevedla Polonca Kovač in ohranila stil in humornost izvirnika.

Drobižki so žuželke in druge male živali in vsi živijo na istem vrtu. Vedenje Drobižkov je zelo podobno vedenju majhnih otrok: lahko občutijo veselje in jezo, bolečino in nežnost, zavist in prijateljstvo. Svet Drobižkov je svetel in pomirjujoč, poln domišljije in humorja. Zgodbice imajo tudi poučno noto: Drobižki so med seboj v najrazličnejših odnosih, včasih se prepirajo med seboj, ampak obenem spoznavajo, da so drugi drugačni in se učijo te razlike sprejemati. Zelo ekspresivne ilustracije pomagajo otrokom razvijati občutek za umetnost in barve. Knjižice imajo zelo primeren format in otroci jih z lahkoto prelistavajo.

Knjižice so namenjene otrokom od 3 do 7 let, ker pa skrivajo v sebi veliko humorja in tudi kakšno ost jih z zanimanjem preberejo tudi odrasli…

Marička je najmanjša in najšibkejša izmed mravljic. Zato jo iz domačega mravljišča naženejo. Med samotnim popotovanjem se ji zgodi veliko neprijetnosti. Na koncu pa Marička vendarle najde prijazno in mehko zavetje v cvetu vrtnice.

Drobižki so avtorsko delo Antoona Kringsa, ki se je rodil leta 1962 v Franciji. Njegova poučna in zabavna zbirka je postala mednarodna uspešnica, doslej je pri založbi Gallimard izšlo že 36 naslovov, letos pa so v Franciji začeli tudi s predvajanjem risanke o Drobižkih. V slovenščino je knjižici izvrstno prevedla Polonca Kovač in ohranila stil in humornost izvirnika.

Drobižki so žuželke in druge male živali in vsi živijo na istem vrtu. Vedenje Drobižkov je zelo podobno vedenju majhnih otrok: lahko občutijo veselje in jezo, bolečino in nežnost, zavist in prijateljstvo. Svet Drobižkov je svetel in pomirjujoč, poln domišljije in humorja. Zgodbice imajo tudi poučno noto: Drobižki so med seboj v najrazličnejših odnosih, včasih se prepirajo med seboj, ampak obenem spoznavajo, da so drugi drugačni in se učijo te razlike sprejemati. Zelo ekspresivne ilustracije pomagajo otrokom razvijati občutek za umetnost in barve. Knjižice imajo zelo primeren format in otroci jih z lahkoto prelistavajo.

Knjižice so namenjene otrokom od 3 do 7 let, ker pa skrivajo v sebi veliko humorja in tudi kakšno ost jih z zanimanjem preberejo tudi odrasli…

Stanko ima dovolj tega, da ga zebe. Odleteti hoče v toplejše kraje, kakor ptice. Razen Gorana, goloba, ki živi na Stankovem vrtu in nikoli ne gre nikamor.

Knjiga Matematika: Zbirka ustnih vprašanj in nalog iz matematike: – zajema snov matematike vseh štirih letnikov strokovne srednje šole – zajema dovolj vaj, potrebnih za uspešno opravljanje poklicne mature, – je urejena po vsebinskih področjih, – vsebuje rešitve in odgovore…

Profesorica angleškega jezika Vanja Avsenak je pripravila nov priročnik (glosar z vajami iz besedotvorja) za pripravo na maturo iz angleščine. Priročnik je namenjen predvsem dijakom – gimnazijcem zaključnih letnikov, ki se v okviru mature spoprijemajo z izpeljavo besed iz dane podstave. V ta namen je gradivo sestavljeno iz sistematičnega slovarja izpeljank ter osemindvajsetih izvirnih člankov iz angleškega časopisa The Guardian, ki so za potrebe mature prirejeni v vaje iz besedotvorja…

Vsakomur, ki se kakorkoli ukvarja z botaniko, bo dobrodošel MALI LEKSIKON BOTANIKE. Obdelanih je 2047 gesel z etimološko razlago, sopomenkami in vodilkami. Geselske razlage dopolnjujejo risbe. Predstavitev botanike kot vede, njena razdelitev, najpomembnejši botaniki, povzetek rastlinskega sistema, pripomočki za botanično raziskovanje.

“Avtor je eden redkih zemljanov, ki imajo dostop do arhivov CIA, FBI, MOSSAD. Ob podrobnejšem opisu najpomembnejših dogajanj razlaga mednarodne in lokalne okoliščine, v katerih se je zadnjih dvajset let razvijal skrajni islamski terorizem. Dogajanja nas vodijo po celotnem loku azijskih, bližnjevzhodnih in afriških držav. Mimogrede izvemo, kako je bin Ladnova Al Kaida v imenu globalne svetovne vojne džihad – delovala na Balkanu in v Bosni, Čečeniji, kam vse so iz taborišč v Afganistanu, Pakistanu …

Radi bi zapeli, pa nam vedno nekaj zamnjka enkrat besedilo, drugič melodija. Mi smo poskrbeli za vse: v knjižici so besedila, na kaseti pa ob spremljavi zapetih 100 prvih kitic narodnih in ponarodelih pesmi…

Poleti vsi nekaj berejo. Vzemite na primer tipa, na katerega sem nabasal na istrski plaži: tam je čemel, v osupljivi vročini, v rokah pa je tiščal knjigo, dokaj zajetno – in glej, no, glej: Balzac! Vsekakor, Balzaca je treba brati hitro, pač tako, kot je sam sugeriral v romanu Louis Lambert (1833): “Njegove oči so prebrale sedem ali osem vrstic hkrati, njegov um je smisel zapopadel s hitrostjo pogleda; včasih je bila že ena sama beseda v stavku dovolj, da je dojel bistvo.”…

Gotovo ljubite debele, tolste, holesterolske romane. Romane, ki hočejo imeti težo. Težke romane. Špehe, s katerimi se lahko vedno zapletate v polemiko o razliki med argumentom teže in težo argumenta. Ko vidim špeh, vem, da se je avtor ubijal, da bi ga napisal – in morda ga je pisanje tega špeha tUdi res ubilo. Ko držim v rokah špeh, se vedno po malem počutim kot mrliški oglednik. Toda žalne koračnice so povsem odveč – špehi so namreč že davno postali industrija. Hočem reči, že davno so izumili vse retorične zvijače, ki piscu omogočajo hitro pisanje špeha, hitro kopičenje strani. Zato je čas, da si zastavimo usodno vprašanje: zakaj so romani tako debeli? Jasno, ne govorim o romanih 19. stoletja. Hugo, Stendhal, Balzac, Gogolj, Dickens, Thackeray, Flaubert, Tolstoj, Dostojevski in Zola so imeli dovolj legitimnih razlogov za pisanje špehov. Zdaj pa je že lep čas drugače. Ali kot v romanu Če neke zimske noči popotnik (Se una notte d’inverno il viaggiatore, 1979) pravi !talo Calvino: “Dandanes so dolgi romani bržkone nesmisel: razsežnost časa je razpadla na kosce, živimo in mislimo lahko samo v časovnih drobcih, ki se oddaljujejo vsak po svojem tiru in takoj izginejo…

Pred dobrimi tremi leti smo v okviru naše založbe izvedli projekt, pri
katerem smo v sodelovanju s Kolosejem, Ljubljanskimi kinematografi
in tiskarno Potens brezplačno razdelili skoraj pet tisoč izvodov knjige
A.I. Steven Spielberg, Stanley Kubrick in lov za izgubljenim zakladom,
ki jo je napisal Marcel Štefančič, jr. S to akcijo smo skušali opozoriti
na dejstvo, da so knjige v Sloveniji občutno predrage in da je njihova
svetla prihodnost, če govorimo o množični prodaji, v velikem
znižanju cen. Zgolj dobri dve leti kasneje so tudi slovenski časniki s
sočasno prodajo knjig v knjigotrškem smislu našli novo prodajno pot z
nakladami in ob cenah, za katere smo mislili, da v Sloveniji ne bodo več
mogoce. Zaradi pomembnega časa, ko se v družbi na novo definira
pomen knjige, tako v kulturnem kot tržnem smislu, letos izdajamo
zbornik besedil o knjigah in založništvu s skupnim naslovom Zgubljeno
v prodaji. V njem avtorji, ki so v zadnjem času v slovenskih medijih
poglobljeno pisali o slovenski knjigi, podajajo sedem celovitih, dovolj
jasnih in vendar različnih pogledov na stanje in prihodnost slovenskega
knjižnega založništva…

Vsepovsod, pogosto nekje v ozadju, se skriva na tisoče razsvetljenih milijonarjev, ki so do bogastva prišli na povsem svoj in časten način – in ki ga znajo tudi deliti s svojim okoljem. To je knjiga, ki vam bo pomagala, da postanete eden takšnih; in to hitreje, ko si lahko predstavljate. Svoje skrivnosti bosta z vami delila pisca velikih uspešnic, ki že desetletja učita ljudi, kako do uspeha in bogastva …