Karolina Kolmanič

Svetloba v srcu
Zbirka kratke proze od avtoričinih začetkov do danes.

V pripovedni kratki prozi pisateljice Karoline Kolmanič se počutimo kot doma, v zavetju, ki nikogar ne izdaja in ga ne pušča samega. Samo malo vedrine in zaupanja v življenje je potrebno in vse se začne najprej s tem, da vsak človek samemu sebi reče da. Tako njene črtice in novele niso samo nekaj avtobiografskega, ampak prej občečloveškega, saj upanje ostaja tudi po brezupu in ko jeziček na tehtnici odločitve obstane. In življenje je lahko lepo tudi še takrat, ko ljubezen med dvema človekoma poide in izpuhti in ko se človeške usode, ki so nekoč sobivale, razidejo in odslej bivajo na dveh obalah morja. Življenje je nesmrtno in neuničljivo. Dobro, ki je pracelica vsake etike, je nad hudim in slabim, zlo kljub vsemu ne prevladuje, rojstvo je nad smrtjo in močnejše od vsega, kar vsaj malo spominja na nevarno bližino nihilizma.

Vsa živa bitja imamo matere, od katerih se učimo, jih posnemamo ter pri njih iščemo tolažbo in oporo. Vsaka živalska vrsta po svoje skrbi za svoje potomce. Slikanica, ki govori o posebni vezi spleteni med materjo in njenim otrokom ali mladičem, je odlična priložnost za umirjen pogovor pred spanjem in nežen prehod v sen.

Matere se različne, vse pa so ljubeče in skrbne. V poučni slikanici bodo otroci spoznali živalske matere, ki se trudijo vzgajati, varovati in učiti svoje mladičke.

Nekater matere imajo gost kožuh. Medvedje matere naredijo dom v snegu. Pernate matere mladiče varujejo pod svojimi perutmi. Mačje matere prijazno predejo.

Živalske matere imenujemo: medvedka, krava, kokoš, golobica, sova, orlica, zajklja, koza, slonica, levinja, mačka, labodka …

V londonski plemiški družbi velja, da imata gospod in gospa Tremaine najpopolnejši zakon – ta temelji na vljudnosti, spoštovanju in svobodi. Kako jima to uspe? Zadnjih deset let živita ločeno – vsak na svoji celini.
Nekoč pa je bilo povsem drugače … Ko je Gigi Rowland prvič zagledala Camdena Saybrooka, jo je takoj zajela neustavljiva privlačnost. Kar pa se je začelo z iskrico strasti, se je končalo z izdajo – mož jo je zapustil v jutru po njuni poročni noči. Zdaj si Gigi želi biti prosta, da bi se znova poročila, a ji mož postavi nezaslišano zahtevo v zameno za njeno svobodo: dati mu mora potomca. Gigijina odločitev bo imela posledice, ki si jih ni nikoli predstavljala; ko bodo prišle na dan vse skrivnosti in se bo spet prebudilo poželenje, se bo moral najbolj občudovan londonski par ali ponovno zaljubiti ali pa za vedno raziti.

Nove kuharske bukve je 160 let stara knjiga, ki ni le kuharica, ni več zgolj zbirka 200 receptov, temveč tudi dokument rodoljubnega pomena. Pozoren bralec bo opazil vrsto podrobnosti, ki bodo pričarale duha tistega časa. Ta knjiga prav “diši” po kuhinji vaše prapraprababice, predstavljate si lahko kmečko peč, kako se v njej peče kruh ali pa ognjišče, kjer nad žerjavico brbota v loncu …
Pri kuhanju bodite pozorni na sestavine, mere in teže. Kuharica je namreč pisana v starem slovenskem jeziku, ko so za merico uporabljali še unčo in funt. Tudi sladkor je danes bolj sladek kot včasih.
Na koncu knjige je na voljo slovarček, ki vam bo v pomoč pri razumevanju 160 let starega slovenskega jezika.

Nove kuharske bukve ali Nauk, nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti so že 6. ponatisnjene (faksimile).

Slovenska pesmarica je izbor več kot sto slovenskih ljudskih, narodnih in ponarodelih pesmi, ki se zaključijo s Prešernovo Zdravljico. V priročni knjižici je dediščina naših dedkov in babic, naših prednikov, ki opevajo težko življenje, ljubezen, žalost, slovo in prelepo slovensko deželo. V krogu vaših prijateljev, znancev, sopotnikov, planincev boste lahko zapeli znane pesmi kot so: Adijo pa zdrava ostani, Bom šel čez planine, Dekle, daj mi rož rdečih, Franček stara kljuka, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Kje so tiste stezice, Kolkor kapljic tolko let, Od Ribn`ce do Rakitn`ce, Tam kjer teče bistra Zilja in še mnoge druge.
Zbirka slovenskih ljudskih pesmi je namenjena prav vsaki generaciji.

Čar otoka vas bo očaral.
Po brodolomu Otočani rešijo skrivnostnega tujca, ki se je Rachell du Frocq napovedal v enem njenih preroških videnj. Prišlek je v mali otoški svet prinesel okus po pustolovščini in svetovljanstvu ter razburkal strasti na kmetiji Bon Repos, kjer življenje družine du Frocq že prej ni teklo čisto gladko.

Pleši, pleši, črni kos, slovenske ljudske pesmi je slikanica, ki bo privabila tako mlado kot staro. Saj se spomnite pesmic, ki ste jih tudi sami radi prepevali v otroštvu? Dekle je po vodo šla, Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Lisička je prav zvita zver, Na planincah sončece sije in še mnoge druge so pesmi, ki jih lahko vedno znova prepevajo vse generacije in oživljajo trdo življenje naših dedkov in babic.