Avtor: JIm Rohn

Izdaja: 1. marec 2022

Nekateri ljudje verjamejo, da morajo izbirati med bogastvom in srečo. Toda motijo se. Bogastvo in sreča izvirata iz istega vodnjaka obilja.

Da bi odklenili vodnjak blaginje v sebi, morate spoznati sedem strategij uspeha. 

Dan, ki mi je spremenil življenje

Kmalu po tem, ko sem dopolnil petindvajset let, sem spoznal moškega po imenu Earl Shoaff. Nisem vedel, kako mi bo to srečanje spremenilo življenje …

Do takrat je bilo moje življenje mučno, kot je značilno za veliko večino ljudi, ki živijo svoja življenja v luči majhnih dosežkov in še manj srečno.

Imel sem čudovit začetek, odraščal sem v ljubečem okolju majhne kmečke skupnosti v jugozahodnem Idahu, le kratek sprehod od obale reke Snake. Ko sem odšel od doma, me je navdalo upanje, da si bom odrezal velik kos ameriških sanj.

Vendar se stvari niso iztekle tako, kot sem pričakoval. Po končani srednji šoli sem takoj odšel na fakulteto. Po koncu prvega leta sem se odločil, da sem dovolj pameten, zato sem nehal. To se je izkazalo za veliko napako – eno od mnogih večjih napak, ki sem jih naredil v zgodnjih letih. Vendar pa sem bil nestrpen do dela in zaslužka, saj sem mislil, da ne bom imel težav z zaposlitvijo, kar se je izkazalo za točno. Dobiti službe res ni bilo težko. (Takrat še nisem razumel razlike med zgolj preživljanjem in ustvarjanjem življenja.)

Kmalu zatem sem se poročil. In kot tipičen mož sem svoji ženi dal veliko obljub o čudoviti prihodnosti, za katero sem vedel, da je za vogalom. Navsezadnje sem bil ambiciozen, predan svoji želji po uspehu in sem trdo delal. Uspeh je bil zagotovljen … vsaj mislil sem tako.

Ko sem dopolnil petindvajset let, sem delal že šest let, zato sem se odločil, da pregledam svoj napredek. Močno sem sumil, da stvari ne gredo čisto v redu. Moja tedenska plača je skupaj znašala sedeminpetdeset dolarjev. Zelo sem zaostajal za svojimi obljubami, še bolj pa s plačilom naraščajočih kupov računov, ki so bili raztreseni po naši razmajani kuhinjski mizi.

Postal sem starš, preobremenjen z vedno večjimi odgovornostmi za svojo razširjeno družino. Predvsem pa sem spoznal, da sem postopoma potihoma začel sprejemati svoje skromno življenje.

V trenutku iskrenosti do sebe sem začel opažati, da z vsakim dnem finančno zaostajam, namesto da bi napredoval. Nekaj se bo očitno moralo spremeniti … toda kaj?

Pomislil sem, da mogoče samo trdo delo ne bo dovolj. To je bilo zame šokantno spoznanje, saj sem verjel, da nagrada pripada tistim, ki si kruh služijo s potom na čelu.

Toda postalo mi je jasno kot beli dan, da sem, čeprav sem se »zelo potil«, na poti, da bom pri šestdesetih letih končal, kot toliko ljudi, ki sem jih videl okoli sebe: reven in potreben pomoči.

To me je prestrašilo. Nisem se mogel soočiti s takšno prihodnostjo. Ne v tej, najbogatejši državi na svetu!

Kljub temu sem imel več vprašanj kot odgovorov. Kaj naj naredim? Kako bi lahko spremenil smer svojega življenja?

Razmišljal sem o vrnitvi v šolo. Samo eno leto fakultete na prošnji za zaposlitev ni bilo videti dobro. Toda z družino, za katero je treba skrbeti, se je vračanje v šolo zdelo nepraktično.

Potem sem razmišljal o ustanovitvi podjetja. To je bila zame zelo vznemirljiva možnost! Seveda pa nisem imel potrebnega kapitala.

Konec koncev je bil denar ena mojih največjih težav; vedno mi je ostalo veliko preveč meseca brez denarja. (Ste že bili kdaj v tem položaju?)

Nekega dne sem izgubil deset dolarjev. To me je tako razburilo, da sem se dva tedna počutil fizično slabo – zaradi bankovca za deset dolarjev!

Eden od mojih prijateljev me je poskušal razveseliti. »Glej, Jim,« je rekel, »morda ga je našla kakšna uboga duša, ki je to potrebovala.«

A verjemite mi, to me ni razveselilo. Kar se mene tiče, sem bil jaz oseba, ki je morala najti deset dolarjev, ne pa jih izgubiti. (Moram priznati, da me takrat v življenju dobrohotnost še ni prevzela.)

Tako sem bil pri petindvajsetih letih daleč za svojimi sanjami brez pojma, kako spremeniti svoje življenje na bolje.

Nato me je nekega dne doletela sreča. Zakaj se je pojavila ravno v tistem trenutku mojega življenja? Zakaj se dobre stvari zgodijo, ko se zgodijo? Zares ne vem. Zame je to del skrivnosti življenja …

Kakorkoli že, sreča se mi je nasmehnila, ko sem spoznal moškega – zelo posebno osebo po imenu Earl Shoaff. Prvič sem ga srečal na prodajni konferenci, kjer je vodil seminar. Ne morem vam povedati, kaj vse je povedal tisti večer, da me je tako očaralo, vendar pa se še vedno spomnim, ko sem si dejal, da bi dal vse, da bi mu bil vsaj malo podoben.

Ob koncu seminarja sem potreboval ves pogum, da sem stopil do njega in se mu predstavil. Mislim, da je kljub moji tremi v meni prepoznal željo po uspehu. Bil je prijazen in radodaren. Na koncu mi je postal celo všeč. Nekaj mesecev pozneje me je zaposlil v svoji prodajni organizaciji.

V naslednjih petih letih sem se od gospoda Shoaffa naučil veliko življenjskih lekcij. Z mano je ravnal kot s sinom ter me ure in ure učil o svoji osebni filozofiji, ki sem jo poimenoval Sedem strategij za bogastvo in srečo.

Nato je nekega dne, pri 49 letih gospod Shoaff nenadoma umrl.

Po žalovanju zaradi izgube mentorja sem si vzel nekaj časa, da sem ocenil vpliv, ki ga je imel na moje življenje. Spoznal sem, da najboljše, kar sem prejel od njega, ni bila služba ali celo priložnost, da iz prodajnega pripravnika prerastem v izvršnega podpredsednika njegovega podjetja. Namesto tega sem se iz modrosti njegove življenjske filozofije in njegovih osnov za uspešno življenje naučil: kako biti bogat in kako biti srečen.

V naslednjih nekaj letih sem njegove ideje vključil v svoje življenje … in uspeval sem. Pravzaprav sem zaslužil veliko denarja. Toda najbolj razveseljiva izkušnja je bila, da sem te ideje delil s svojimi poslovnimi sodelavci in zaposlenimi. Odziv je bil izjemen, rezultati pa takojšnji in merljivi.

Čeprav sem se videl predvsem kot poslovnež in ne kot avtor ali govornik, me je pritegnil izziv preprostega in neposrednega komuniciranja z drugimi o idejah, ki vplivajo na to, kako se obrne življenje neke osebe.

* * * * *

Med branjem te knjige si predstavljajte, kot da nakupujete. Vzemite in uporabite samo tiste ideje, ki se vam zdijo v tem trenutku primerne. Vsekakor vam ni treba »kupiti« vsega, kar nekdo reče, ali zapiše. Vendar si dajte priložnost. Preberite naslednje strani odprtega duha. Če vam je nekaj smiselno, poskusite. Če ne, preprosto pustite, da gre mimo.

Ne pozabite, da bodite v vsem, kar počnete, učenec in ne le sledilec.