[email protected]
24/7 odgovarjamo za vas
\n
knjige.plus – super knjige za super ceno
Knjiga je nadaljevanje publikacije istega avtorja o srednjeveškem kiparstvu na Slovenskem do zadnje četrtine 15. stoletja. Zajema dokaj obsežno poglavje kiparskega razcveta poznega 15. stoletja in zgodnjega 16. stoletja, ki ga slogovno povezujemo s »poznogotskim barokom«, nato pa sicer redke, a v vrsti izbranih spomenikov kar evropsko pomembne priče severnorenesančnih stilnih novosti, kolikor jih najdemo tudi na slovenskih tleh. Prvič je nadrobneje obdelano kiparstvo druge polovice 16. stoletja, ki se omejuje predvsem na veliko skupino tako imenovanih »protestantskih nagrobnikov«. Pregled zaključuje obdobje Hrenove renesanse v začetku 16. stoletja, ki izzveni v zgodnji barok, ko presahnejo zadnje klice velikega srednjeveškega umetnostnega vretja.
V ne vedno jasnih prizorih iz življenja Kristusovih prednikov je Michelangelo izrazil, kakor se zdi, zapuščenost, samoto, dolgčas, s praznimi opravki zapravljeno življenje, izgubljena stoletja zgodovine brez upanja na odrešenika. V štirih kotih stropa se nato pojavi snovno stopnjevanje. Na poljih Kristusovih predhodnikov ždijo figure kakor obsojenci, kakor da spijo in sanjarijo skozi vekovito noč pričakovanja, v kotih pa se že pojavlja akcija naroda za svojo rešitev, hkrati predpodoba božjega odrešenja, ki ima priti. Nato se gibanje, telesna aktivnost mogočno stopnjuje v figurah sužnjev, ki se vzbočijo do izredne plastičnosti (sl. 48.); to niso več blede sence mračnih ljudi, marveč zaposlene in v polnem reliefu naslikane postave, razgibane v vse prostorne smeri (prim. tudi slike sužnjev v kotih naše sl.50.)…
To je glavna črta formalnega razvoja romanske skulpture, katere vodilni mojster je francoski kipar. V svojih početkih ustvari najprej red v kaosu karolinških form, se nato loti vprašanja, kako premagati ploskovitost, išče novih plastičnih forem in slednjič ustvari plastične organizme, ki so izraz novega realizma, saj so naravi bližji nego so bile katerekoli skulpture izza prve starokrščanske dobe. Z izrednimi uspehi, ki jih doseže ta komaj stoletni napor, postane francoska romanska skulptura učiteljica vse Zahodne Evrope (prim. delo Benedetta Antelamija, sl. 79.) in neminljiv tempelj ne samo gotske, ampak tudi moderne skulpture
Nadaljnjo stopnjo odmikanja od antične tradicije more predočiti sarkofag cerkve v Mas-d` Aireu (sl.62) na Francoskem. Na pokrovu je izklesana na obeh oglih Meduzina glava, v sredi pokrova je uokvirjena plošča, ki je ostala brez napisa, na straneh ob njej so štirje prizori iz svetega pisma. Na levi strani je upodobljen Abraham, ko je zamahnil z nožem nad klečečim Izakom, medtem, ko mu je angel pripravil ovna kot Bogu ljubšo žrtev; poleg njega je izklesan ozdravljeni mrtvoudnik, kako odhaja s svojo posteljo na ramah. Na skrajni strani napisne deske bljuje morska riba Jona an suho in na skrajni desnici jemlje mladi Tobija iz ujete ribe zdravilni žolč za očeta….
KROMPIRJEVA SOLATA
Ne vem, kako je prišlo slikarju Maksu Kavčiču na misel, da nas je nekaj pisateljev in kulturnikov povabil v svoj atelje na – krompirjevo solato. Trenutno se spominjam samo Branka Rudolfa, ki je bral svoje pesmi. Tudi jaz sem bral nekaj svojega. Sledila je kritika in nato pogovor o literaturi. Teh sestankov smo se vsi veselili. Kavčič je bil pravi mojster. Znal je zbrati pravi krompir, ga kako uro ali kaj prej zabeliti, da se je bučno olje ravno prav vsrkalo v krompir. Ne vem več, kolikokrat smo se tako zbrali, a vsakič je bilo lepo…
Jacimirski je videl v Prešernovi poeziji posrečeno združitev narodnega načela s pripravljenostjo sprejeti vse najboljše kar je ustvarila svetovna kultura. Tako gledajo na Prešernovo delo tudi sodobni literarni zgodovinarji. Jacimirski je pri Prešernu videl mnogo elementov romantike, predvsem pa globoko nezadovoljstvo z življenjem in hud pesimizem, ob njem pa upanje v lepšo prihodnost, ki nikoli ne zamre. Ruski znanstvenik je bil navdušen nad oblikovno brezhibnostjo pesmi, nad njihovo elegantnostjo in velikim izraznim bogastvom. Upravičeno je trdil, da ima Prešeren neskončno velike zasluge pri ustvarjanju slovenske umetniške literature.
Osrednja pozornost knjige je posvečena analitičnemu prerezu slovenske klavirske glasbe, ustvarjene po načelu sonate s poskusom ovrednotenja. To sloni na estetsko-nazorskih izhodiščih, ki so strnjena v ločenih poglavjih o današnjem umevanju, kaj je bistvo oblike v glasbi in sonate posebej, zunanji okvir pa mu daje oris zgodovinsko – sociološkega ozadja zgodovinske glasbe na slovenskih tleh v kontekstu celotnih okoliščin in vzrokov za močno zapoznelo, toda vredno sonato…
V knjigo Zakrinkani trubadur je uvrščen izbor iz Bartolove tehtnejše esejistike in publicistike. Nastala je zvečine v 30. letih in je bila objavljena največ v reviji Modra ptica; manjši del pa je Bartol v 50. letih tiskal v tržaških Razgledih. Njegovi eseji in članki se ukvarjajo z biologijo, eksperimentalno psihologijo, psihoanalizo, fenomenološko filozofijo, etiko in estetiko; z dognanji teh ved se je Bartol pogumno lotil tudi svetovne literature (npr. Fausta) ter njenih mojstrskih predstavnikov (Goetheja, Dostojevskega, Poeja). Tudi slovensko književnost je razčlenjeval po vzoru svetovne; slejkoprej je cenil njeno univerzalnost (»svetovnost«), izvirnost (»izumiteljnost«), individualizem (»legendotvornost«) in zgodovinski čut velikega ustvarjalca (»ženijalnost«). Bartol je take lastnosti neskromno pripisoval tudi sebi – in današnje zanimanje za njegovo delo in osebnost ga v tem potrjuje…
Evropska abeceda ni nikakršen Reader vnaprej danih odgovorov, pač pa odprt slovar boljšega, natančnejšega izpraševanja, ki ponuja fascinantno branje vsem tistim, ki jim je manj do direktorija velikih očetnjav, več pa do Evrope materinih jezikov in prihodnosti majhnih narodov v njej. Avtor, ki je objavljal pomembna dela o slovenskih pesnikih in pisateljih, kot so France Prešeren, Ivan Cankar, Ciril Kosmač, Drago Jančar, namreč dobro pozna kočljivo pot Slovenije v Evropsko unijo….
Berger se v svojem delu z osebnim odnosom kot gledališki kritik približuje vlogi »posvečenega« gledalca, ki najprej neobremenjeno spremlja in doživlja gledališko uprizoritev, nato pa svoja osebna opažanja zapiše in uredi v tako rekoč vsakomur dostopno »objektivno« formo.
Po tem, ko jih je avtor petnajst let objavljal v Dnevniku, Naših razgledih, Delu in še kje, jih lahko mi sedaj prebiramo najprej kot prizadeta in duhovita pričevanja o preteklem slovenskem gledališču, pa tudi kot drobna literarna dela, kot impresivne črtice, zgoščene novele in poglobljene male eseje. Hkrati pa preko njegovih v kritikah opisanih čustev in občutkov, posebnih vrst stanj in dogodkov, nepričakovanih misli in pomislekov, pripovedujejo tudi zgodbo o njem samem….
Knjiga Jamesa Davisa, profesorja zgodovine na pennsylvanski univerzi v Philadelphiji obravnava štiristoletno zgodovino najprej podložniške, nato svobodne kmečke in nazadnje delavske družine Žužek iz slovenskega Slivnega na Krasu in ni običajna družinska kronika. Avtor nam predstavlja svet revnega kraškega kmeta, njegov trdi boj za preživetje in kasneje postopno vključevanje v modernizacijske procese kakršni so gradnja železnice in začetki industrializacije.
Knjiga je svojevrstni mikrozgodovinski oris, ki omogoča podroben vpogled v spreminjanje slovenskega podeželja v preteklih in posebej v 19. stoletju in na osnovi tako arhivskega kot spominskega gradiva obnavlja kraški kmetski vsakdan v njegovih najbolj življenjskih razsežnostih.
(po Petru Vodopivcu)…
Tema, ki jo opisuje avtorica, sega na tisto področje slovenskega političnega življenja, ki je relativno manj znano, ker nemara tudi ni imelo tistih implikacij, ki bi jih tedanji politični udeleženci želeli. Ne glede na to pripombo, pa gre za vrsto slovenskih javnih delavcev in celo filozofov, ki so se seznanili s politično in filozofsko Masarykovo mislijo med svojim študijem na praški (češki in ne nemški) univerzi.
Delo je razdeljeno na nekaj poglavij, ki nas podrobno in z vso potrebno zgodovinarsko akribijo seznanjajo s političnim življenjem od konca stoletja (točneje od leta 1895 dalje). Predvsem gre za oris nastanka slovenskega akademskega kluba v Pragi in njegovih stikov s hrvaškimi podobno organiziranimi študenti. …
Delo sodi med tista zgodovinarska dela, ki osvetljujejo doslej šele komaj dotaknjene probleme slovenskega političnega življenja od konca prejšnjega stoletja do konca prve svetovne vojne….
Karel Clarici (Klarič), potomec hrvaško – slovenske družine, je kot gimnazijec živel prva leta na gradu Hasberg pri Planini, kjer je bil njegov oče oskrbnik posestva, nato na graščini Zalog pri Novem mestu. Od svojega študija prava 1879 naprej je živel na Dunaju, kjer je bil tudi zaposlen na občini in kjer je tudi umrl. V zapuščini je njegov nečak akademik Marjan Mušič našel stričeve spomine na njegovo mladost, jih prelil v slovenski jezik in jim dodal fotografije, večinoma Claricijeve, krajev okrog Planine in Novega mesta. Avtor v svojih spominih opisuje najprej življenje doma ter ob koncu še posebej Buzet. Jedro knjige in njen najpomembnejši del je seveda opis šolanja v Ljubljani (1871/72) in Novem mestu (1872 – 1979). Spomini so zanimivi v obeh delih: v družinskem kažejo življenje za naše podeželje nepomembne skupine prebivalstva nekje med kmeti in meščani, ki ga sicer skoraj nimamo dokumentiranega; v opisu šolanja pa daje nazorno podobo študentovskega življenja in bogat opis življenja na obeh gimnazijah – zlasti na novomeški – ter svojo podobo profesorjev. Kaže na življenjsko pot sošolcev (dve tretjini jih je pobrala jetika še v mladih letih!). Gre torej za vsebinsko in oblikovno zanimivo pričevanje K. Claricija, o življenju v slovenskih krajih in v Istri…
Sredozemska prehrana je vzorec zdravega prehranjevanja. Zato sebi in svojim prijateljem kuhajmo sezonsko zelenjavo, pripravljeno z obilo česna in čebule, pozimi pa ne pozabimo na fižolovo in lečno juho ter sirove pite. Sadje in sveže solate pa ponudimo pri vsakem obroku. Taka hrana ne povečuje telesne teže in varuje tudi pred srčno-žilnimi boleznimi.
Pri kuhanju po sredozemsko je nepogrešljivo aromatično oljčno olje, ki je sredozemski prehrani zagotovilo sloves najbolj zdrave kuhinje na svetu.
Namesto mesa ponudimo veliko rib in morskih sadežev. Že od nekdaj je znano, da je riba nemastna in zdrava hrana, ki vsebuje veliko hranljivih snovi in vitaminov. Znano je reklo o ribi: “”Dobra za oči – vsebuje fosfor, za kri – znižuje holesterol in možgane – vsebuje vitamin E.”” Raziskave potrjujejo, da vse te koristne lastnosti lahko pripišemo maščobnim kislinam omega-3, ki so v ribah in ribjem olju.
Sredozemsko obedovanje je počasno grizljanje različnih manjših jedi, ki so podobne našim predjedem in je predvsem raznoliko. Tak način prehranjevanja godi okusu in poskrbi, da je obed lahkoten…
Umetnost branja z dlani ali hiromantijo so gojili že v starokitajski, babilonski, asirijski in egipčanski civilizaciji. Grški filozofi so nam zapustili razprave o vedeževanju z dlani, branje iz rok so uporabljali rimski cesarji. Tudi od antike do današnjih dni so se za hiromantijo zanimali mnogi veliki ljudje. Le v znanstveni dobi ni bila deležna resnega obravnavanja, ker je bilo branje z dlani vedno povezano tudi z raznimi praznoverji.
Josef Ranald, avtor pričujoče knjige, je po analiziranju več kot 100.000 rok dognal, da dlan resnično razkriva človekov značaj, zdravje, temperament in celo usodo. Vendar znaki na dlani niso nekakšen ključ prihodnosti, ki bi končnoveljavno napovedal prihodnje dogodke. Svoje prirojene slabosti lahko s svobodno voljo zlorabimo, lahko pa se jim tudi izognemo z razumevanjem, ki ga dobimo ob proučitvi dlani.
Priročnik Kako beremo usodo iz dlani vsebuje dovolj izčrpen opis rok in prstov ter dlani s črtami, hribi in ostalimi znamenji, da lahko sami takoj začnemo z analiziranjem rok. V knjigi je tudi opisano, kako iz črt na dlani izračunamo razne datume in življenska obdobja. Na primerih rok velikih osebnosti, ki jih najdemo v dodatku, pa morda odkrijemo kakšno znamenje veličine, ki je tudi na naši dlani, a smo ga doslej puščali vnemar…
Ko se znebimo toksinov v telesu in ovir v duhu, se telo ZDRAVI SAMO, hitro in brez napora. Bolezni se nam razvijejo zato, ker smo zastrupljeni. Vse ostalo, ne glede na to ali so vpletene bakterije, paraziti…je le posledica.
Smrtno nevarni strupi so vse okoli nas, večina jih je rezultat človeškega delovanja, in naučiti se moramo, kako se jim izogibamo vsaj v hrani. Zastrupljeno telo ne more nadzorovati populacije različnih bakterij in parazitov, zato lahko popolnoma uničijo naše zdravje.
Nismo le zastrupljeni: imamo zamašene prebavne sisteme, pa tudi zaprtega duha. Ni prostora za razumljive nove zamisli. Ključ do popolnega zdravja je v izločitvi vseh strupov iz telesa, očiščenju duše in spremembi naše prehrane, tako da zaužijemo čim manj strupov.
Očiščenje duše ( misli) je lahko prav tako pomembno kot fizična detoksikacija, saj prav naša duša na vseh nivojih nadzoruje vsako dejavnost našega telesa.
Dva najpomembnejša elementa naše diete sta: čista voda in čist zrak. Izbira je vaša…
Če smo energijsko uglašeni, se lahko lažje znebimo toksičnih snovi in negativnih vzorcev, ki v naše življenje prinašajo bolezen in neizpolnjenost. Zelo učinkovit način energijskega uravnovešenja je barvna zdravilna terapija, ki nas uglasi na vseh ravneh: fizični, čustveni, mentalni in duhovni.
S knjigo Kako zdravimo z barvami je barvna terapija končno dostopna vsakomur. V priročniku se poučimo, kako:
– razvijemo psihično občutljivost za barvne vibracije
– Uporabimo dobrodejne barve za več kot 50 različnih obolenj
– določamo zdravilne barve s preprostim mišićnim testom
– z močjo barv n misli odstranimo glavobol
– z barvnim dihanjem obnovimo zdravje in dobro počutje
– zdravimo z barvastimi svečami in tkaninami ter obarvano svetlobo in vodo
– z barvami uravnovešamo čakre…
Astrologija je ena najstarejših znanosti. Opira se na razlaganje znamenj, ki jih pripisujemo številom. S pomočjo števil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkrožajo.
Univ. prof. in akademik Dragotin Cvetko je prav na koncu svojega življenja z vso možno duševno bistrino in sporočilno zanesljivostjo napisal spomine na svoje zavzeto poklicno delo in siceršnja bogata doživetja. Njegovi spomini so zato vsebinsko dvoplastni: po eni strani prikazujejo njegov študij, ustvarjanje in organizacijo na področju muzikologije, na drugi njegova doživetja v prelomnem času in po širnem svetu. Kot strokovnjak je v sebi združeval spoštovanje do tradicije s smislom za sodobno in avantgardno, kot človek močno slovensko zavest s svetovljanskim humanizmom. V njegovem slogu čutimo težnjo po resnicoljubnosti, natančnosti in tudi, kljub temu, da rad sega po tujkah, prizadevanje po dostopnosti in preglednosti. Tako bodo, upajmo, njegove spomine radi prebirali tako glasbeni strokovnjaki kakor vsi drugi izobraženci, prvim bodo razodevali veliko tehtnega o glasbi in vedi o njej, drugim mnogo zanimivega o doživetjih okrog zadnje vojne po raznih celinah….
Kojščansko jutro pa je potem toliko bolj milo in prozorno. Gor k sv. Križu me spremlja tukajšnji mladi župnik, pokaže mi vse, kar je tega vredno: freske, lesene kipce na oltarjih in me opozori, da je cerkveni stolp pravzaprav zadnji ohranjeni od štirih trdnjavskih stolpov nekdanjega protiturškega tabora. Lep dopoldan je, ko me spočite noge nosijo po cesti proti Kožani in Vipolžam, ki sta največja briška kraja. Naenkrat ob meni ustavi mopedist, ki se pelje v isto smer. Pogledam ga – prijazni mladi župnik iz Kojskega je in me povabi, da se lahko peljem z njim. Zakaj pa ne. Enkrat mlekar, drugič župnik – zakaj pa ne? Povrhu pa še zvem za Kojsko muzikaličnost in dovtipnost ter za tukajšnje šege in navade…
Avtor knjige je bil rojen med prvo svetovno vojno v vasi Sovodnje na Goriškem, obiskoval je osnovno šolo pod fašistično Italijo in srednjo šolo v Ljubljani v času diktature kralja Aleksandra.
Ker se ni strinjal ne s prvim ne z drugim od teh režimov, je pred njima zbežal in se leta 1935, še ne polnoleten, znašel med težaki marsejskega pristanišča.
Ko se je poskusil kot slepi ladijski potnik, stavkokaz med pristaniškimi delavci in prostovoljec za mednarodne brigade in mu je povsod spodletelo, mu ni preostalo drugega kot služenje v Tujski legiji. In sicer kar za enaindvajset let.
In prav ta legionarska doživetja nam avtor neposredno, živo in brez sleherne samohvale v tej knjigi popisuje. Svoja doživetja v drugi vojni v Franciji in Nemčiji pa tri bivanja v Indokini ter bivanje v Alžiriji v začetku tamkajšnje vstaje. Vsa ta doživetja je popestril z napetimi dogodki in kritičnimi razmišljanji ter ponazoril s številnimi fotografijami.
Ko je odložil uniformo, je v Reimsu osemnajst let vodil podjetje za opremo gasilcev in reševalcev, v tem času je tudi predsedoval Društvu nekdanjih legionarjev v Champagni. Nazadnje se je umaknil v Mougins na Azurni obali, kjer v družinskem krogu preživlja jesen življenja, še zmeraj v mislih na svojo Legijo – njej na čast je tudi napisal to knjigo…
Končno je pred vami knjiga, kakršno ste že dolgo čakali in s pomočjo katere boste našli in obdržali pravega partnerja ter si ustvarili trajno ljubezen. Dr. Barbara De Angelis, avtorica knjižnih uspešnic in priznana strokovnjakinja za partnerske odnose, vam bo razkrila vse, kar morate vedeti o skladnosti, in vam pojasnila, kako si lahko ustvarite zadovoljujočo partnersko zvezo, kakršno si zaslužite, če ste .
– poročeni in se sprašujete, ali bi bili lahko še srečnejši
– samski in se sprašujete, kako bi se v prihodnje izognili napačnemu partnerju
– zaljubljeni in se sprašujete, ali je vaš partner pravi za vas
Barbara De Angelis vam z izjemnimi nasveti in najnovejšimi metodami, s pomočjo katerih je na tisoče ljudi spremenilo svoje življenje, razkrije način, s katerim si ustvarite trajno ljubezen, ter vam pomaga, da tako sebe kot ljubljeno osebo spoznate kot še nikoli prej. Odkrijte:
– kako se izognemo največjim napakam v ljubezni
– šest najpomembnejših lastnosti, ki jih mora partner imeti kako pri partnerju opazimo usodne napake
– kako ustvariti spolno privlačnost, kakršno si želite formulo skladnosti, po kateri si ustvarimo uspešno zvezo
Najboljši priročnik za izbiro pravega partnerja in trajno ljubezen …
Ob pogledu v sodobno dogajanje predvsem v zahodni umetnosti in še posebej glasbi je Globokarjevo delo imenitna, sveža in predvsem pristno doživeta podoba skladatelja, ki ga odlikuje radovednost za spraševanje in samospraševanje, pripravljenost na pogovor in pojasnjevanje, ki pri glasbi, za katero se zavzema in jo oblikuje, nikakor ni odveč. Tako je, kakor da se skladateljska osebnost šele skozi esejistično obarvani zapis pokaže v svoji celovitosti, saj se ima bralec, morda hkrati tudi poslušalec Globokarjevih del, priložnost seznaniti tudi z vzgibi, z razlogi, ki so skladatelja vodili pri njegovih odločitvah, ker je dragoceno dopolnilo in pripomoček, s katerim se nam posredno približa tudi ta, po skladateljevi presoji mnogo premalo izvajana glasba.
Metka Zupančič…
Delo, v katerem Prešernov nagrajenec in naš v svetu najbolj uveljavljeni skladatelj izčrpno razlaga svoje drzne poglede na moderno glasbo.
Prav nobenega smisla nima, da izvajalcu predpisujemo: »Na tem mestu improvizirajte«, ne da bi mu dali dodatne napotke in razlage. Noben glasbenik, ki mu je improvizacija življenjska nuja, ne bi na splošno sledil takemu vabilu. Zanj bi to pomenilo: »Na tem mestu naj bi se razgalil.« To bo storil, če bo čutil subjektivno nujo, ne pa, če mu to ukažemo. Spretnejši izvajalci, ki jim improvizacija več ali manj ni tuja, bodo v tem primeru izrabili priložnost, da prikažejo repertoar raznih klišejev (vedno ponavljajočih se instrumentalnih navad)…
Breznikovo delo je pričevanje njegove dejavne ljubezni do vsega, kar je slovensko. Praktično vsak prosti trenutek svojega življenja je že od gimnazijskih let posvečal proučevanju slovenskega jezika, tega najočitnejšega in najvažnejšega znamenja naše narodne biti. Sredi najvišjega ustvarjalnega vzpona mu je v letih druge svetovne vojne smrt iztrgala pero, ki je prikazovalo naš knjižni jezik: od njegovega rojstva v 16.stoletju in nato v vijugavem razvoju skozi naslednja štiri stoletja v najnovejši čas. Z bistrim pogledom znanstvenika je spoznal njegovo stremljenje k polnosti in vseslovenskosti, njegov boj za pravo, tj. samosvojo, pristno podobo, kakor se je oblikovala hkrati iz praslovanske dediščine in iz stikov z jeziki in ljudstvi svojega okolja, neslovanskega in slovanskega….
Ponudba ni ažurna, nakup ni mogoč.
Obiščite našo knjigarno cangura.com.
Hvala za razumevanje, lep pozdrav.
Želite biti obveščeni, ko bo stran znova aktualna?
Naročite se na obvestila in nam zaupajte svoj email!
Obvestili vas bomo, ko bo knjige.plus znova aktivna.
Do takrat vas vabimo na cangura.com.
Za boljšo izkušnjo uporabljamo piškotke za analitiko. Politika zasebnosti